komu naj verjamem??
Torej…če začnem lepo na začetku! Pred približno tremi leti sem se zaljubila v fanta, s katerim sva si po eni strani zelo podobna po drugi pa imava veliko skupnega! Ko je izvedel da se zanimam zanj…mi je začel pisati sporočila, me klical…itd. Vedno ko sva šla na pijačo sva se pogovarjala o vsem drugem razen o nama. Nikoli nisva nič imela (kljub njegovim sporočilom, da me ima rad, da sem mu všeč itd…)To se je vleklo dve leti…Bila sem srečna saj sem bila deležna njegove pozornosti…a globoko v srcu me je razjedalo, saj mi je dve leti dajal “lažne upe” da bom morda nekoč njegova…Po dveh letih pa je prišel dan ko nisva ne on in ne jaz mogla več zadrževat v sebi tistih resničnih čustev in mnenj drug o drugem! Tista urica pogovora je bila kot v sanjah!Rekel mi je da si želi takšno punco kot sem jaz, naštel je le nekaj malenkosti ki ga motijo (npr. razlika v letih:jaz sem 16 on pa 23). Takrat sem mu prvič povedala da ga ljubim bolj kot vse na svetu in da si življenja brez njega ne znam predstavljati! Rekel je da si želi bit z mano, vendar da me noče prizadet, ker me ima preveč rad.(če bi slučajno kdaj spoznal da ni to to kar on resnično hoče v življenju)…Mirno sva končala ta pogovor in se zmenila da nadaljujema naslednjič…To sem seveda takoj zaupala svoji najboljši prijateljici in ta je po nekaj dnevih prišla z informacijami, dea me ima za norca…da ne misli resno niti ene besede, ki jo reče…takrat sva se z njim zaradi tega skregala in se nisva pogovarjala najmanj tri mesece…mešalo se mi je….bilo mi je tako hudo kot še nikoli.Pred kratkim pa sva se pobotala in sedaj je zopet isto kot je bilo na začetku…Lažno upanje…Prijateljica še vedno vztraja pri svojem in mi trdi da sem naivna(tudi jaz to nekje v srcu čutim) a najverjetneje je ljubezen čisto potlačla ta del srca! On pa še vedno trdi da me ima rad, da bom nekoč njegova itd…Pa tudi od enega prijatelja sem slišala da me ima samo za norca…Res ne vem več komu naj verjamem!!!!
Za odgovore hvala že vnaprej!!
papa
Dijana,
spoznala in zaljubila si se pri 14, sedaj si 16 on 23. Postavi se vprašanje, sta samo dobra prijatelja ali tudi kaj ljubimkata. Če ne, potem naj ti povem, da je zelo fejst fant, saj bi te v nasprotnem primeru želel zvabiti ravno v posteljo in če je to razalog, razlika v letih in tovja mladost, potem ga popolnoma razumem. saj se zaveda kaj je to mladost in norost. Si še premlada za iskušnje, se pa sem pa tja zgodi, da je lahko taka ljubezen srečna in uspešna. Jaz imam brata, ki je z sedanjo ženo že od osnovne šole, al pa tam nekje.
ne vemo pa, ali poleg tovjega prijateljevanja nima nobene druge starejše in mogoče čaka, da postaneš polnoletna, da pač ne bo imel slabega občutka. je lepo, da take stvari poveš najboljši prijateljici in ravno zaradi te prijateljice sta se skregala. Daj ti lepo njega povprašaj, kakšno je kaj njegovo življenje ko ni s teboj.
Lepo je, da si tako zaljubljena in tako lepo čutiš, kljub ljubezni in zaljubljenosti, je najboljša resnica in dejanje, direkten pogovor, saj veš tisto laž ima kratke noge. Ne razmišljaj o tem, kaj pa če me res ima samo za norca. namesto, da razmišljaš vprašaj in takoj razčisti dvome. Če je pa tako dober igralec, da boš kljub temu razočarana, pa vedi to misel:
Življenje je naša največja šola, ni pa vedno življenska.
prav vse kar pa se ti zgodi, je del tovjega življenja in najbolj vredno je to, da si iskrena in zvesta sama sebi.
primož
Narobe sprašuješ komu od teh dveh naj verjameš. Verjeti moraš sebi. Svojim občutkom. Prijateljice so vsaj meni preprečile ali pa razdrle vezo in to zato, ker sem bila tako trapasta, da sem jim v času, ko sem bila najbolj negotova in zmedena položila pred noge vse strahove. Ena pa mi je konkretno prevzela fanta. Ne zato, ker bi bila zaljubljena, ampak kar tako, iz neke nedoumljive zlobe. Ne vem kaj je narobe pri teh ženskih prijateljstvih, meni se zdi to vse zelo nagonsko. Mogoče je malo čudno, kar bom zdaj rekla, ampak tako prekleto drži : ženske so včasih ena z drugo take kot psice pred paritvijo. Pobijejo se na smrt.
Kot sem že rekla, zaupaj sebi in tvojemu dragemu. Boš na koncu vsaj vedela kdo te je (ali pa ni) razočaral. In ne bit tako prekleto črnogleda. Govori si, da bo vse v najlepšem redu, ne pa nekaj o lažnem upanju… V upanju res živi strah. Vendar ne bežat še preden si sploh kam prišla.
Dijana tako bi ti jaz svetovala pa čeprav nisem svetovalka, ampak imam hčerko približno tvojih let in vem kaj se vse dogaja.
Tvoj fant ima prav, ker ti je rekel, da te ima rad in, da te ne želi prizadeti.
Tako kot je omenil g. Primož. Poglej ti imaš 16. let on 23. let in, če bi on tebe zvabil v posteljo in, da se ti kaj zgodi oz, da bi ostala noseča je on odgovoren zate, ker si mladoletna oseba.
Jaz verjamem, da te ima rad, samo ne želi te prizadeti. Tudi ti mu moreš to verjeti, da je tako. Počakaj leta hitro tečejo, da napolniš vsaj 18. let potem bosta verjetno srečna partnerja. Pa še to. To so tvoja najstniška leta zaljubljenosti in misliš, da ne moreš brez njega živeti. Ni to res, lahko živiš brez njega ampak ti si – si dala v glavo, da je samo on zate in konec. Ko boš malo starejša se boš spomnila kako je bilo in boš rekla joj kako sem bila neumna….. Zapomni si to…!
Želim ti vso srečo in napredek v življenju.
LP, Doroteja
P.S. Prijateljice pa pusti pri miru in ne verjemi nikomu…
Nikoli ne poslušaj prijateljic ali prijateljev, ali pa revij. Sama se moraš odločiti. Tudi, če morda pride na dan, da te je prevaral (dajem kot primer), prepričaj se, ker je veliko deklet, ki so samo “fovš”, ker imaš ti tipa, one pa ne. In kkšne bi ti ga rade tut speljale. Predlagam, da se usedeta in da se pogovorita. Kako si on predstavlja prihodnost- s tabo, ali brez tebe? Naprej ga pol še mal vpraši zakaj si mu všeč, kaj ga moti, no, sej veš kaj….
Zagotov te ma rad, 2 leti-halo! Če te ne bi mel, bi te že zdavnej odpikov. Vrjetno je mal bolj zadržan. Tak mam občutek.
LP
Ljuba moja, mene je vlekel 7 let…bila sva najboljša frenda, jaz zaljubljena vanj noro…on pa…ravno toliko, da me je držal na sebi…bia sem stara 15 let, ko sem se zaljubila v njega, bila sva veliko skupaj, športala, preplesala…nikoli ga nismo videli s kako drugo punco, še plesal je samo z mano…veliko najinih znancev, prijateljev še danes ne verjame, da nisva imela nič. skozi mi je dajal upanje…doma razlagal mami, kako me ima rad, pisaril pisemčka, pa vizitke za roj.dan, za ny…vse pocukrane. in kaj se je iz tega izcimilo…po 7 letih sem ga imela dovolj, čakanja namreč. tega je zdaj že 15 let in jaz sem srečno poročena. redko redko se še spomnim nanjega. on pa je še vedno sam.
poslušaj svoje srce in nikogar drugega.