komisija!
Zopet se vam oglašam in seveda z novimi težavami. V ponedeljek grem na komisijo. V bolniški sem že prb. 10 mesecev. Stanje se mi slabša. Jemljem Cipralex 2 tbl. dnevno, ker sem poleg SKU, dobila še diagnozo anksiozno depresivni sindrom.
Bojim se, ker komaj opravim gospodinjska opravila in mi ni jasno kako bom vzdržala 8 ur na nogah. Delam v bolnici in imam izmensko delo. Najbolj me je strah nočne izmene. Večajo se mi tudi težave s spominom.
Kako naj skrbim za druge, če še zase ne morem.
Ali mi lahko poveste, kako poteka na komisiji? Na kaj naj bom pripravljena? Slišala sem, da te diagnoze ne jemljejo zdravniki resno. Tudi od sodelavk slišim pripombe:” daj, vzemi se že v roke”. To zelo boli.
Se opravičujem, da samo tožim, vendar vam lahko, ker imate podobne težave in vem, da razumete.
LP in HVALA!
Maca
Prvič sem bila in komisiji februarja, vse se vleče zelo dolgo, postopek po pritožbi pa je trajal 8 mesecev. Čeprav imam diagnozo FM, sem bila na komisiji po dveh operacijah hernije. Tudi izvide z revmatološke sem pridala o fibromialgiji, kjer pa so samo izluščili, da revmatizma nimam. V pritožbi sem napisala tudi, da niso upoštevali FM, vendar je tudi v drugič niso. Seveda, sam postopek je za vse enak……roke gor, dol, nogo gor, dol, pripogni se in adijo. Pa vseeno delam 8 ur z nekaterimi omejitvami, v bistvu samo ne smem delati več v skupini z otroci. Kot imam informacijo, lahko čez pol leta ponovno dam vlogo na inv, komisijo, sicer se je stanje zopet spremenilo: beri : poslabšalo. Itak nikol nisem zdržala 8 ur, tako sm bila več ali manj po 4 ure na osnovi podaljševanja bolniškega staleža s strani ZZZS, oz.en mesec po 8 ur, pa zopet u bolnici. Kje je smisel? Ne vem….najbrž pišem malce nerazumljivo, a mogoče ……pač bom še vztajala in jim pošiljala ….v nedogled…
Velik sreče, pa ne se preveč psihično obremenjevat zarad komisije…..lp
Maya
Ps….jaz sem bila na bolniški skupaj neprekinjeno 17 mesecev…ne, glede inv. komisije se žal ne da povedati nič pametnega : (
Draga Maca, prav dobro razumem vaše občutke.
Ko sem bila pred leti sama soočena s podobno situacijo, se mi je zdelo, da se je rušil svet. Kljub korektni obravnavi na IK lahko rečem, da je bila zame to ena najbolj travmatičnih življenjskih izkušenj.
Ko danes z razdalje gledam na podobno situacijo, se mi zdi mnogo manj katastrofična ali življenjsko usodna in vsekakor obvladljiva brez potrebnih duševnih posledic.
Če vas lahko vzpodbudim: poznam kar nekaj primerov bolnic, ki so bile obravnavane na IK z diagnozo FM in kar nekaj primerov, ko je bil izid obravnave v bolnikovo korist. Res pa je, da v večini primerov ne (že) prvič.
Da vam bo laže, si napišite na list vse, kar bi želeli povedati in si na obravnavi pomagajte z zapiski, če bi bilo potrebno.
S človekovim dostojanstvom pa je tako, da ga nič in nihče ne more vzeti, če si tega sami ne dovolimo… , ne pozabite!
Želim vam uspešen spopad s situacijo, z naše strani pa bomo stisnili kakšno pest za srečen izid.
(Nekaj si lahko preberete še tukaj: … )
Prisrčen pozdrav! Kar pogumno!
Veronika
Hvala za vašo podporo. Mene pošteno zvija, ker nimam niti diagnostike še končane. Že večkrat med tem časom so me poslali delati s polnim delovnim časom. Jih sploh ne zanima, kako zahtevno je moje delovno mesto. Kaj, če naredim napako in bo to občutil bolnik. Sem namreč precej zmedena. Verjetno zaradi depresije. Imam izvid psihiatrinje, ki priporoča še naprej bolniški stalež. Vendar se sedaj obnašajo, kot da to nič ne pomeni
LP Maca
Te komisije so prava karikatura našega zdravstva. Kar usedite se pred eno od sob, kjer so obravnave na IK. Vsak drugi pride ven v solzah.
Notri pa sedijo prof. dr.-ji,(Zidar ni izjema) ki so svojo medicinsko etiko pustili nekje na policah svojega doktorata. Ne vem, ali si oni tam res mislijo, da ljudje za zabavo in ker nimajo kaj delati hodijo okoli zdravnikov in na IK le zato, da bi poceni prišli v penzijo. Če resnično tako mislijo, naj začnejo klicati na obravnavo vse tiste, ki so jih že upokojili.Tudi tiste izpred 20 let. Saj imajo vse možnosti. Skrajno poniževalno, nečloveško in neetično pa je, da si v trenutnem odbobju dovolijo vpitje in poniževalno preverjanje, kaj da nekdo zmore in kaj ne.Preberejo izvide, v treh minutah opravijo pregled in, ker so tako sposobni, že vejo, kaj da zmoreš in kaj da ne. Potem pa si še privoščijo osnovnošolske površnosti in potem se res vprašaš, kdo da sedi v takih komisijah.Škoda, mi vsi vemo, koliko truda, energije, bolezni in bolečibe se skriva v vsakem od takih izvidov. Verjamem, da večina zdravnikov piše te izvide po svoji vesti.
Prav zaradi tistih, ki da menda plačujejo take izvide, trpimo pa tisti, ki nas je bolezen pripeljala do IK, bi morali uvesti ponovno preverjanje IK po nekaj letih.
Tisti, ki so čudežno ozdraveli, bi spet lahko šli med zaposlene, ostali bi lahko živeli dostojno življenje.
Zdaj pa je zgodba obrnjena. Poznam vsaj dva primera, ko možakarja, upokojena prd kratkim, veselo telovadita in hodita na izlete, celo zdravita druge ljudi, sama pa komaj
poskrbim sama zase in grem v trgovino in mi menda nič ni.
Verjamem, da se bo to nehalo dogajati, ko bodo na prava mesta prišli pravi ljudje.