Koliko vas je po 40.letu?
Pozdravljene,
moja zgodba je naslednja: po enem uspelem postopku inseminacije me sedaj baše potreba po še eni nosečnosti, vendar … imam 40 let in kljub mojim pozitivnim naravnonostim me je strah, kaj če (statistično gledano) se bo rodil otrok prizadet, kaj če bo … drugače sem v dobri kondiciji, telesni in duševni), želja po še enem otroku je včasih velika, včasih je skoraj ni. In ko mi reče malček: “Mama, jaz bi imel brateca ali sestrico,” se vprašam, ali mu imam pravico kratiti to željo.
Zanima me vaše gledanje na leta in na rojstvo otrok.
Prosim za komentarje…
načeloma sem za to, da imas otroke se pred 30im letom. zato ker takrat ima clovek voljo in energijo, ki jo porebujes, da se soocas z vzgojnimi problemi otrok. po 50. letu “gre kar hitro navzdol” vidim pri svojih starsih, ki sta me zaradi tezav imela za takrat ful pozno (pri 30ih!).zelim, da bi imela se dovolj moci, da mi bosta pomagala pri mojem otroku, ko ga bom imela.
vendar pa mislim, da ce se sama pocutis, da bi imela se enega otroka ga imej. veliko je takih, ki se borijo z neplodnostjo in docakajo svojega otroka sele v tvojih letih, pa ni to nic tako zelo tvegano. menim, da se ni treba bat, da bi bil otrok prizadet ali kaj takega.ce si zelita s partnerjem (in sinko zraven) se enega otroka kar delajta na tem, da ne bosta nekoc obzalovala. otroka moras imeti takrat ko cutis potrebo po njem, pa cetudi je (zal) to malce kasneje.tistim, ki jim pa prej “ne uspe” ga privoscim pa tudi pri 45ih.
Jaz sem 40+. Prejšnji teden sem imela transfer dveh zarodkov in zdaj čakava.
Ne obremenjuj se z leti. Če imaš željo in voljo ni problema. Tudi mene je imela mama zelo pozno, pa nisem opazila, da bi že po 50 drastično upešala ;-)))
Midva imava finačne stvari poštimane, tudi v službi je že vsak naredil svoje, tako da se bova otročku lahko brez skrbi posvetila.Kaj pa tisti otroci mladih parov, ki jih gor spravljajo babice in dedki, ker njihovi starši delajo kariero, zidajo hiše, potujejo,…?
LP, Nik@
Sem 34 letna, še brez otrok. Mislim, da za otroka, ki je ljubljen in za katerega starši skrbijo z vsem srcem ni prav nič pomembno koliko so stari!
Pluse in minuse se zmeraj da najti pri zelo mladih ali malo starejših mamicah…
Mia, če si otroka želite, ni nobenega razloga, da ga ne bi imela!!!
PS Otrok nimam, ker jih z možem “natur” ne moreva imeti…
Znanka rodila po letih težav prvega otročka pri 45. letih – z IVF. Kakšna sreča je to, ne znam niti opisati! Če čutiš željo in imaš vse možnosti za otročka, hitro v akcijo! Saj je naporno z malim otročkom, ampak sreča in veselja pa sta še večja. In ja, navsezadnje – ko vaju z možem ne bo več, bo vajin otrok imel še nekoga… No, vsaj probajta. No, jaz bi….
Pozdravljena!
Zanosila sem stara 40 let, rodila stara 41 let. Moji prvi otroci in se dvojcici po vrhu. A mi je zal, da sem jih rodila tako pozno? Niti najmanj. Govorim samo zase. Dobro vem, da pri dvajsetih nisem bila zrela za otroke. Seveda bi slo tako kot pri vseh drugih in fizicno bi bilo mogoce lazje, ampak psihicno in socialno nisem bila zrela za materinstvo. Dejstvo. Pri tridesetih nisem imela pravega partnerja, nato pa partnerja,ki ni mogel imeti otrok. K sreci je ICSI pri nama resil ta problem. Ko se mirno sprehajam naokoli z dvojnim vozickom, nimam obcutka da bi bili moji otroci kaj manj srecni ali prikrajsani, ker nimam 20 let. Tudi mene je mama imela pri 30+, pa sem bila zelo srecen otrok. Nikoli nisem imela obcutka, da imam ‘staro mamo’. Mislim, da tak obcutek otroku bolj vcepi okolica, ki pac nima drugega dela, kot da se vtika v zivljenja drugih ljudi.
Mislim, da je bistveno, da je otrok zazeljen! Ce tega ni, ti nic ne pomaga koliko si ali nisi star. Otrok, ki je ljubljen, je srecen otrok in obratno. Imam obcutek, da si otroka zelis bolj zaradi sina kot zaradi otroka samega. V tem primeru se jaz verjetno ne bi odlocila zanj – je tudi krivicno do otroka, ki pac ni igraca ali druzba za sorojenca, ampak mora biti z vseh strani zazeljen druzinski clan. Tisti pa, ki si otroka resnicno zelite, se otresite predsodkov. Otrok potrebuje ljubezen, streho nad glavo, hrano in obcutek, da je zazeljen. Ce mu to lahko nudite, potem nehajte gledati na osebno izkaznico.
Vsem zelim veliko srecnih trenutkov!
Mia2, jaz sem v podobni dilemi. Jaz se bližam 40-tim, v 1.IVF postopku sem rodila fantka, sedaj pa se odločam. Jaz se ne počutim tako fizično dobro, kot si ti napisala, hkrati pa se bojim, da tudi psihično nisem dovolj močna, saj so me kar dobro zdelala vsa leta zdravljenja neplodnosti, potem pa še celo nosečnost na bolniški, tako da mi je po porodu zmanjkovalo moči. Sicer sem ravnokar šla po napotnico za zamrznjenčke, pa še kar ne vem, ali bi ali ne bi. Po glavi pa se mi podi miljon stvari, tako kot tebi: ali bodo dvojčki (čeprav sem si jih vedno želela, nisem vase sigurna, da bi bila fizično sposobna), ali bodo zdravi, sinčku pa bi seveda rada dala sestrico ali bratca,….in tako naprej.
Javi se nazaj!
Letos bom stara 42 let. Te dni sem bila pri ginekologu, sem šla po napotnico za transfer zamrznjenčkov. Če nam uspe, bo to moj prvi otrok.
Sicer pa sem slišala za nosečnico, staro 47 let. In menda ji nosečnost lepo napreduje. Njena prva. Res da je ekstrem, in da je verjetnost za tako nosečnost majhna, a vendarle je.
Punce, me veseli, da ste se odzvale tako številčni, res:)
Vedno je tako, da nisi 100% sigurem, kar delaš, vsaj jaz. Je pa res, da če se tako v mislih postaram za 15 let in se vprašam: “Ali mi je žal, da nisem še enkrat poskušala za otročička?” si odgovorim DA, žal mi je… in zato sem spet TU na začetku nekje.
Pri prvi nosečnosti se nisem obremenjevala z ničemer, nisem se bala da bi bil otrok invalid ali da bo šlo kaj narobe…zdaj pa so štiri leta materinstva za mano in seveda se je moj pogled malo spremenil, čeprav moram reči, da nisem zakomplicirana mati 🙂
Tako da JA, res je da nisem v tisti 100% kondiciji kot takrat, sem pa tam nekje na 80% kondiciji, kar pa tudi ni slabo…in ko se samo spomnim na tiste majhne oblekce in voziček in na tiste majhne rokce in na … ja potem si rečem: želim še enega zdravega otročička.
Hu, še malo pa bodo pritekle solze , smrk.
Pozdrav vsem.
Jaz še nisem toliko stara, ampak vseeno berem post.
Hotela pa sem napisati, da je pri teh zamrznjenih zarodkih odstotek uspeha še manjši. Od 7 eskimov nam v 2 (sicer 3-ampak je bil ta prekinjen) postopkih ni ratal nobenen (1.IVF pa v prvo). Trije zarodki (od teh 7) niso niti dobro preživeli odmrzovanja. Imeli bi nemalo tehničnih težav, če bi uspela 2 zarodka, ampak smo se v mislih veselili tudi tega (prav rekli, da vstavijo 2) – bi potem mislili tudi na te stvari… hiška 🙂 Pri prvi nosečnosti sta se najprej videli 2 gast.vrečki, nato pa je naslednič ni bilo več….
Pozdravljene,
tudi jaz še nisem toliko stara (sem malo nad 30).
Se pa javljam, da zaploskam pod post, ki ga je napisala danak!!!
Poznam eno mamico, ki je malo pod 30, pa ji je otrok v določenih trenutkih kot breme. Žalostno. Komaj se zadržujem, ko se dela žrtev. Hja, v veselih trenutkih je vse O.K., ko pa je otrok siten, pa… Groza! Hvala bogu, da otrokov očka ni tak. Mislim, da situacija jasno kaže dejstvo, da si je otroka bolj želel on… Ma, brezveze.
Lp.
Pozdravljene,
Danak, si mi vzela besede z jezika.
V preteklosti so se vsi zgražali, če so ženske čez 35 imele prvega otroka, če pa so mele že 3,4, je pa veljal za rojenega po pomoti oz.kao so ženske imele slabo zaščito.
Jaz sem rodila pri 32 letih im moja malomeščanska okolica me je obtožujoče grajala, da sem že stara za prvorojenca. Zdaj se že nekaj let trudim za drugega, pa bom šla tudi do 40 leta v postopke, če bo potrebno. In zdaj mi je tudi vseeno, kaj pravijo drugi. Jih prav nič ne briga. Nekaj dobrih kolegic me prepričuje, da naj odneham, vendar midva oba z partnerjem veva, da imava na razpolago še dovolj ljubezni, ki bi jo rada razdajala še enmu otročiču.
Kako se boste odločile je vaša stvar. Res je, da postaneš malo komot, ko je otrok starejši in razmišljaš, če bi se še spustil med plenice in neprespane noči. No, jaz bi na vašem mestu še poskusila.
In ko vidim mamice pri 40 – saj jih večina izgleda kot 25-letnice!
LP