Koliko Slovenk bi bilo pripravljeno iti po poti odpovedovanj
Vsake toliko se tu oglasijo, ki bi se radi odselili za vecji dohodek. Vceraj sem se pogovarjala z neko zensko, ki mi je povedala svojo pot. Ker se veliko pise o revscini v Sloveniji in da bi ljudje sli radi ven, a ne morejo, me zanima koliko od vas bi bilo pripravljenih na tako odpovedovanje za vecji dohodek.
Pogovarjala sem s z neko Filipinko. Zakljucila je solo za racunalniske tehnike in v svojem poklicu delala na Filipinih. Je porocena in ima 3 otroke, stare 13, 12 in 6 let. Pred 4 leti sta se z mozem dokoncno odlocila, da se odselita. Moz ni bil sprejet v nobeni drzavi, ona tudi ne, zato se je odlocila, da poskusi kot varuska. Dobila je delo v Parizu, kjer je delala za premozno druzino.
Otroci so ostali doma pri mozu. Potem je zvedela, da bi v Franciji morala cakati 10 let, preden bi lahko za njo prisli otroci in moz, zato je iskala enako delo v drugih drzavah z bolj ugodnimi pogoji.
Delo je lani nasla v Kanadi, kjer skrbi za 2 otroka. Pri isti druzini,bo morala delati se 1 leto, potem si pa lahko poisce delo s polnim delovnim casom kjerkoli. Po 2 letih tega nadaljnega dela, bo imela pravico do stalnega bivalisca in da v drzavo pripelje moza in otroke.
Svoje otroke obisce na 2 leti, drugace se vidijo redno po skypu. Trenutno isce moznosti za ponovno solanje, ker ji izobrazbe ne priznajo, ali pa za presolanje.
Torej, tisti, ki si na vsak nacin zelite ven, a se vam zapirajo vrata, bi se poslovili od otrok in bi zacasno sprejeli tako delo, ki je pod vasim nivojem izobrazbe? Ali zahtevate vec?
Tako kot opisujes je delalo ogromno ljudi (se v casih Juge), otroke so pustili pri babicah in sli v Nemcijo, garali kot norci, da so potem po nekaj letih prisli nazaj in zgradili hiso. Ce je bilo zaradi tega druzini kaj bolje, ne vem, bi bilo pa zanimivo vprasati otroke teh starsev, ali je potem nova hisa odtehtala odsotnost starsev.
Nasplosno sem prepricana, da o odseljevanju nimamo na voljo ciste resnice. Zelo tezko je namrec druzini, ki se odseli, domov poslat kakrsnekoli novice, ki niso aboslutno blescece in superlativne. Ker je to del slovenskosti, seveda, bog ne daj priznati, da nam ni vse tako super v tujini.
Vem, da je bilo veliko tega v preteklosti. Mene zanima, ce bi danasnji mladi starsi bili pripravljeni na taka odrekanja. In ce bi bili pripravljeni graditi prihodnost prakticno iz dna. Danes so razmere drugacne kot pred 40 leti in imam obcutek, da so ljudje bolj pasivni kot takrat, hkrati pa pricakujejo vec od zivljenja.
O odseljevanju je na voljo dovolj ciste resnice, pa tudi tu nas je ze nekaj povedalo, da na drugi strani plota trava ni nujno kaj bolj zelena, vendar imajo ljudje vse take odgovore za lazne, za pravljice, ker bolj verjamejo svojim predstavam, kot pa resnici o izkusnjah zdomcev. Za primer poglej Brita. Ker pove o zivljenju povprecnega izseljenca, ga vsi zmerjajo, ceprav v veliki meri pove resnico. Ce zivis v eni od dolocenih ciljnih drzav, ki nekako pripadajo h drzavam s podobnim sistemom, ni tezko potegniti paralele med njimi. Sama sem pred kratkim na enem forumu opisala nas zdravstveni sistem, pa sem dobila nazaj, naj grem drugam take pravljice pripovedovat. Ljudje bodo vedno verjeli le tisto, kar zelijo verjeti. Ce verjamejo v resnico ali iluzijo, pri tem ni pomembno.
Ampak se enkrat, zanima me, ce tudi danes ljudje za vec let pustijo svoje otroke v domovini, ko gredo s trebuhom za kruhom. In ce so pripravljeni zaceti na dnu.
Jaz? Pripravljena začeti na dnu pa četudi kot čistilka pa še vztrajala bi. Otrok pa ne bi nikdar zapustila..
Kaj pa je narobe z delom cistilke? Delajo naporno delo in posteno zasluzijo svoj dohodek, cesar ne moremo trditi o vseh. Zamisli si, da grejo cistilke v bolnici na strajk.To je poklic, ki bi moral biti cenjen, saj bi brez njih vse zastalo v 1 tednu.
Zgodba Filipinke se s povprecnimi slovenskimi ocmi bere precej drugace, kot z ocmi povprecnega Filipinca.
Na Filipinih je se vedno nekaj obicajnega, da se otroke (obicajno) pusti pri starih starsih, medtem ko gre mama v svet po zasluzek. Sploh, ce jo je ata ze zbrisal od nje. V Sloveniji pa bi te druzba obsojala, itd.
Tudi navade in vrednote so drugacne. Koliko je Slovencev, ki bi odsli v tujino, delali 6 dni tedensko po 12h ur na dan, ter ves zasluzek poslali starsem? Tudi to je tam nekaj normalnega. Tudi ce nimajo otrok.
Itd. Itd. Bi lahko se pa se pisal, pa se mi ne da.
Tista primerjava z gasterbajterstvom je se najblizja. In relevantna. Po mojem mnenju. Filipinci imajo posebno ime za svoje gasterbajterje, Overseas Filipino Workers (OFW). S posebnimi vrstami na lepaliscih. Toliko jih je…
Sicer “primerjava” kaze, da se je povprecen Slovenec (danes) pripravljen dosti manj “zrtvovati” od povprecnega Filipinca. Vendar ni to cela zgodba. 😉
Jaz mislim da se Filipinci in ostali v tretjem svetu razmnozujejo, kar se nam zdi na nerazsoden nacin zato, ker imeti otroke je edin nagonski(, materin nagon), razlog da se potrudijo delat za zasluzek.To jim da nekaksen cilj. Drugace pa posedajo okrog ognja, serjejo in kradejo naravo dokler se kaj je?!Vem da se slisi ogabno toda kar poglej kako zivijo tam. Ne bi mogel reci da v rozicah,kaj? v dreku pa ja!.To pa da hodijo po svetu delat je pa organiziran kriminal in suzenjstvo. Ja, bi clovek mislil da se zivljenje zboljsuje, ampak ne za njih.
Prezveci to.
Lp
Ne bi se cisto strinjal.
– Tovrstnega razmnozevanja je vsaj po JV Aziji vse manj. Skratka, tudi tam je trend manjsanja druzin.
– V svet jih zene pomanjkanje priloznosti doma, zelja po boljsem zivljenju, pomagai druzini. No, podobno kot v Sloveniji. In, da ne bo pomote, zivljenski standard v dezelah tretjega sveta JV Azije se hitro izboljsuje. Npr., v nekaterih drzavah so avtomobili ze popolnoma izrinili motoriste s cest, sploh v velikih mestih.
– Kot tretje, ce kaj, je organiziran kriminal njihova politika, sodstvo, policija. V svet odhajajo na lastno zejo/iniciativo.
Kdo si Exotic man? se mi zdi poznano na primer bivsi Kensington mi pride na pamet??
Forum je zaprt za komentiranje.