Živjo!

Pred tremi tedni sem bila na abraziji zaradi odmrtja plodu. Menstuacijo sem že dobila in sicer teden in pol po abraziji.Ginekolog mi je v petek na pregledu svetoval da naj počakam sedaj še dve menstruaciji nato pa da lahko zopet poiskusiva. Sedaj pa me zanima ,koliko časa po abraziji ste (tiste s podobnim priimerom) zanosile in , če je bilo vse ok ali se je stvar ponovila.Mene je sedaj ful strah ,da se mi ne bo ponovilo, čeprav bom mogoče lažje prenesla kot sem sedaj, ampak vseeno.
Prosim za odgovore!
Najlepša hvala in lep pozdrav!

Aja pa junijke če je katera prebrala to sporočilo kako ste , kako napredujete, še vedno držim pesti za vas:))!

Zdravo, nninna!
Tuda jaz sem imela konec septembra splav, zaradi anomalij ploda in sem ze pisala podobna vprasanja. Takrat jih je nekaj odpisalo, pa tudi moja g mi je rekla, da vecinoma kar hitro po splavu ali abraziji zanosi(m)jo. Jaz sem kar zelela ze prvi mesec….. ena na tem forumu je ze bila taksna srecnica….
No, dejstvo je, da potrebuje telo malo pocitka, da se spravi v normalno stanje, nenazadnje pa potrebuje svoj cas predvsem tvoja in partnerjeva psiha. Moja g je rekla, da lahko kar delamo, da telo bo ze sprejelo, ko bo pripravljeno, strokovnjaki, ki pa so podali koncno diagnozo za mojega otrocka pa so rekli, da najmanj 3 mesece. No, midva sva malo pazila oba meseca, sedaj pa res veselo na delo. No, ce bi telo bilo pripravljeno, bi tudi ze prej lahko bilo kaj, tako pa, na zalost.
No, zdaj sem vesela, ker se mi je vsaj ciklus kar uredil. Prej sem imela namrec izredno neredne in sibke M. Pa mi je gospa mojca P. iz foruma neplodnost poslala neke joga vaje in cajcke, katere naj pijem in ocitno je to to. Vsaj ciklus se je koncno uredil! Rekla mi je tudi, da naj greva v akcijo konec decembra. Kmalu bo tu, juhuuuu!
No, jaz po dveh mesecih in pol se nisem zanosila, ampak vecina jih nekje med 3 in7 mesecem po abraziji ali splavu. Mogoce pa bova skupaj septembercici?
Zelim ti veliko zdravja in veselja v posteljnih uzitkih. Saj jih radi delamo, mar ne?
pozdravcek…

Živjo,
jaz sem tista srečnica, ki sem zanosila natačno en mesec po abraziji. Niti menstruacije še nisem dobila. (po abraziji sem imela še 14 dni rjav izcedek) Je bilo pa res naključje, saj sva z možem le enkrat v dveh mesecih (kot je Klara napisala, sem se morala najprej sprijazniti, da sem izgubila enega otročka, tako da mi ni nič pasalo kaj večkrat “delati”). Ker sem imela prej na vsake kvatre menstruacijo in ovulacijo si še v sanjah nisem mislila, da se lahko kaj zgodi. Po kakšnih treh tednih sem pričakovala menstruacijo pa sem dobila le rahel rjav izcedek (5 dni). No in pol grem natačno h ginekologinji, da vidi, če je to bila menstruacija in če se je vse dobro počistila. In ona mi reče, “ja, gospa, vi ste pa noseči”. Sem skoraj iz stola padla. Vsa v strahu sem vprašala g. kaj bo sedaj, ker je tako zgodaj. Rekla je, da se tako ne bi prijelo, če ne bi bila pripravljena in naj jaz raje mislim nase ona bo pa pazila, da se bo detece razvijalo. Za 14 dni mi je dala tablede Dabroston.
Sedaj sem v 12 tednu in za enkrat je vse o.k.
Na forumu sem našla še eno punco s podobno izkušnjo in rokom en dan pred mojim in tudi ona oz. dete lepo napreduje.
Očitno ni pravil. Res pa vsem želim, da bi se vaše želje čimprej uresničile.
Lep pozdravček,
Bernarda

Sem imela 2X abrazijo. Po prvi abraziji sem naslednjič zanosila čez 5 mesecev in je v 9 tednu plodek odmrl. Nato pa sem zanosila še enkrat po 3 mesecih, čisto nepričakovano in v bistvu ne bi smela, ker so me čakali še neki pregledi, ker se je pač zgodilo, smo pustili, da se razvija tako kot se misli. Zdaj vztopam počasi v 6 mesec in je vse ok, tako z malim, kot z mano, sem pa v staležu, ker so me zaradi dveh zaporednih spontanih splavov dali v rizično nosečnost. Zakaj je do splavo prišlo, zdravniki ne znajo povedati, včasih je pač to tako in se je treba s tem sprijazniti. To je moja zgodba.

Oj!
Pred dvema mesecema sem rodila v 24. tednu nosečnosti. Punčka je po skoraj 5 dneh umrla. Njen pediater mi je svetoval, naj počakam vsaj leto dni, če ne morem več. G pa mi je svetovala 6 mesecev počitka, da se telo spravi v normalno delovanje.
Želim ti vso srečo, mogoče bove v novo pričakovanje stopile skupaj. Z možem načrtujeva aprila, maja. Srečno!

Nninna24_, tako mi je žal da si izgubila svojega sončka. Sem ena od junijk in to v 13 t. Zaenkrat poteka vse OK, vendar dokler ne rodiš in držiš malega v naročju in veš da je z njim/njo vse OK nisi nikoli povsem pomirjena.
Imam prijateljico, ki je imela podobno izkušnjo kot ti. Žal je splavila že v drugem mesecu, kar je bilo zelo žalostno, saj je skoraj 10 let poskušala zanositi pa ji nikakor ni uspelo. Po abraziji ji je G. rekla da 6 mesecev ne sme poskušati. No sedaj dve leti po dogodku je srečna mamica male Zarje, ki ji polepša vsak dan. Zato nikar ne obupaj. Bom držala pesti zate.

Katja

Draga Nina24,
ko sem sama splavila sem veliko prebirala na to temo, ker zelo dolgo nisem dobila menstruacije in me je skrbelo kaj če sem ponovno zanosila in če je to sploh dobro. Splav me je zelo prizadel in v tistem trenutku bi raje umrla kot še enkrat podoživljala vse skupaj.

Zaželjeno je da ne zanosiš vsaj 3 mesece po abraziji, najboljše pa je 6 mesecev. Pri zanositvi po splavu mislim da je povečana možnost spontanega splava, saj maternica še ni v “dobrem” stanju, maternična sluz še ni obnovljena, tudi zarodek je lahko toliko agresiven da se vgnezdi kam drugam kot pa v maternico. Brala sem tudi o predležeči maternici (upam da sem prav napisala – ne vem več točnega izraza) in posledično temu obvezno mirovanje in stroga prepoved spolnih odnosov. Pa še kaj bi se našlo.
Meni je vse to bilo dovolj da sem se odločila da za par mesecev spet začnem s tabletkami, da bom lahko brez strahu in se lepo v miru pripravila na čas ko bom spet tako daleč da bomo šli v akcijo. Raje par mesecev počakam, kot pa strah in trepet.

Seveda pa je pri vsaki ženski drugače, in obstajajo izjeme – kot pri tistih dveh omenjenih srečkah.

Hvala vam vsem,ki ste mi odgovorile.Upam, da bomo vse kmalu postali “mesečnice”(ker katerikoli mesec bo lep).Z možev upava,načrtujeva okoli maja začeti ponovno s srečo in upam,da nama bo tokrat bolj naklonjena kot nama je bila sedaj. Na veliko srečo že imava punčko staro dve leti, ki je pravi angelček in odžene vse tegobe,samo ko se ti nasmeje.Si pa želi imeti “dejencka” in upava, da ji ga bova kmalu lahko podarila.
HVALA ŠE ENKRAT VSEM in poročajte kako napredujete!
Lep pozdrav!

No, meni je otroček umrl v 20. tednu nosečnosti, nato sem ga rodila in so mi opravili še abrazijo. Potem sva z možem počakala dve menstruaciji in v tretjem ciklusu sem ponovno zanosila. Zdaj sem noseča že skoraj 15. tednov in zaenkrat je vse v najlepšem redu.

Srečno !!!