Lepo pozdravljeni.
Po operciji in odstranitvi ščitnice imam tisoč in eno težavo. Trenutno me zanima ali obstaja meja do katere se gre z dajanjem Eltroxina ali Eutiroxa. Sama trenutno jemljem 200 mikrogramov, vendar po treh tednih ni razlike. Sem noro utrujena, nespečna, se redim, kljub dnevni rekreaciji in dobri prehrani. Koža je suha. Zanima me ali se lahko “predoziraš” – nekje sem zasledila, da lahko škodi srcu in ožilju. Mama je bila operirana zaradi 2 anevrizm na glavi in od nje sem podedovala tisoč in eno težavo.

Konec meseca bo eno leto odkar sem bila operirana prvič. Imela sem manjšo golšo za katero se je izkazalo, da le ni bila tako majhna in so odstranili takrat še polovico ščitnice. Na njej so odkrili raka in se določila za odstranitev še drugega dela ščitnice. To so mi naredili prve dni maja letos. Med eno in drugo oprecijo so mi dali 50 mikrogramov Eltroxina. Utrujenost in vsi podobni znaki so bili skozi prisotni. Po radioaktivnem jodu za katerega sem ležala na Onkološkem konec maja pa se stanje čisto nič ne izboljšuje. Izvidi so tako slabi, da so me pred tremi tedni poklicali in vprašali če sploh jemljem kaj. V letu dni sem vse skupaj kar v redu prenašala. Sedaj pa mi malo popouščajo živci. Ta nenehna utrujenost in nespečnost je grozna. Stara sem 36 let in se mi zdi, da premlada za te težave.
Zadnji izvidi so bili : THS -9,27 (pred dvema mesecama malo žez deset) , pT 3 =5,78, pT 4= 14,23, TG = 0,26 Arti Tg 5 = THS še vedno ni zavrt.

Zanima me, če ima še kdo podobne težave in v kolikšem času ste se postavile na noge ? Ste se ukvarjali kaj z alternativo-homeopati ???

Meni sicer niso ščitnico odstranili, vendar sem po hudi hipotireozi (TSH 83,00 ), okrevala skoraj leto in pol. Vmes so mi seveda popustili tudi živci, zato sem se zdravila še zaradi tega. Stara sem 28 let. Zdaj sem dve leti brez zdravil. Počutje odlično, odvečno težo uspešno spravljam dol z dieto.

Kar pogumno, traja lahko kar dolgo, vendar je pozitivno razmišljanje zelo pomembno.

LP

Hvala za tako hiter odgovor. Trenutno sem v fazi velike jeze, ker nisem navajena da sama sebe ne morem spraviti v red. Splošni zdravnici sem pojasnila, da sem jezna – zelo ker vsi specialisti, ke me imajo tenutno na obravnavah mi samo predpisujejop zdravila, kar pa zame ni rešitev. Ginekologinja hoče, da jemljem kontracepcijske, ker sem poraščena, nevrologinja tablete za ljudi s Parkinsovo boleznijo,ker ne spim (sindrom nemirnih nog), splošna je hotela tablete za depresijo (sem jih odklonila) in verjetno bi še kaj našla. Sploh me ne čudi da je v današnjem svetu toliko odvisnosti od tablet. Trenutno jemljem samo za ščitnico in blaga uspavala, na katere sem se pa tudi že preveč navadila. Spala pa ne bom dokler se mi hormoni ne uravnajo. …… Dolgčas ni, vendar pa je že zelo naporno. Imam dva majhna fanta. Pravijo da drugače dobro izgledam, vendar ko bi vedeli koliko moči rabim, da se zjutraj sploh vstanem. Od ljudi ne moreš pričakovati, da bodo razumeli, če še ti težko.
Odkar sem bila prvič operirana razmišljam kako je hudo tistim, ki ničesar ne preberejo in samo čakajo.

Lep pozdrav .

Pozdravljena Maša,

ravnotežje po spremembi odmerka ščitničnih hormonov se vzpostavlja 4 do 8 tednov. Seveda se lahko predoziraš – v tem primeru imaš pač preveč hormonov in simptome hipertiroze. Srcu in ožilju pa škodi tako preveč kot premalo hormonov. Pomembno je tisto ravno prav, da prideš do tja, se pa lahko precej namučiš. Upam, da ti bo šlo kmalu na bolje. Me pa čudi, ker pišeš, da po treh tednih ne čutiš nobene razlike. Res nobene?
Jaz nisem imela raka ampak avtoimunsko kronično vnetje (Hashimoto). Dolgo je trajalo, da sem se dokopala do diagnoze, imela sem že kopico težav, rezultati krvnih testov pa sploh niso veliko odstopali od “normalnih”. Vendar sem znatno razliko v počutju po prejemanju tiroksina čutila že v prvih dveh tednih. Res dobro sem se pa počutila šele po skoraj treh letih. To je katastrofalno dolgo obdobje za okrevanje, če bi takrat vedela to, kar vem zdaj, bi izgubila bistveno bistveno manj časa. Pa čas sam po sebi niti ni tako zelo pomemben, bolj so bile problematične hude bolečine, ki sem jih prenašala popolnoma brez potrebe.
Sicer sem pa glede sesipanja in sestavljanja pravi fenomen. Po tistih treh letih sem se dobro počutila kakšno leto in pol, potem mi je pa padlo na pamet, da mogoče pa ne potrebujem 100 ug tiroksina na dan, ker je bil TSH malo pod spodnjo mejo. Sledilo je 10 mesecev vedno hitrejšega propadanja s 75 ug tiroksina na dan. Drastično spremembo sem čutila že v prvih dveh tednih po vrnitvi na 100 ug, nekaj časa je šlo počasi na bolje, potem sem pa obtičala na nekem bednem nivoju in ni šlo nikamor več. Eno leto. Tudi jaz sem komaj kaj spala. Napredovati sem začela šele takrat, ko sem sintetični tiroksin zamenjala s kombinacijo z naravnimi hormoni. Ampak je šlo spet grozljivo počasi, v začetku letošnjega leta (po dveh letih in pol) mi je šlo že toliko bolje, da sem zdržala pokonci do konca dneva in se čez vikend dovolj regenerirala, da mi v ponedeljek ni bilo težko iti v službo. Potem sem ostala brez naravnih hormonov, šele čez tri mesece sem lahko nadaljevala z ugodno kombinacijo, vendar se spet (še vedno) opotekam.
Na žalost je pri iskanju pravilnega odmerka potrebno veliko potrpežljivosti. In če se dolgo opotekaš, ne gre več zgolj za pomanjkanje ščitničnih hormonov, ampak si nakoplješ še druge težave, ki lahko čez čas minejo same od sebe, ker ima telo pač dovolj hormonov ali pa si je treba pomagati še s kakšnimi dodatnimi zdravili. Pač odvisno od vsakega posameznika. Veliko se da narediti s prehranskimi dodatki, če imaš zdrav želodec. Meni so antirevmatiki, antibiotiki in Helicobacter naredili preveč škode. Zdaj anti “zdravil” ne jem več. Pri alternativcih je pa tudi tako – najti moraš takšnega, s katerim lahko sodeluješ in ki mu zaupaš. Tudi med njimi je mnogo takih, ki naredijo več škode kot koristi. Jaz pri homeopatih še nisem bila, so mi pa pomagali bioterapevti.
Čim prejšnje okrevanje ti želim.

Alenka