Pozdravljeni,hčerka je stara 13 let in trenira atletiko 4-5 x tedensko. Že nekaj časa toži o bolečinah v kolenu,predvsem pri hoji,med tekom bolečin nima.Vceraj so tekli čez ovire in ji je počilo pod pogačico in pojavila se je bolečina na notranji strani kolena, ki sicer ne otežuje dnevnih aktivnosti.Koleno hladi in maže.Kaj svetujete?

Hvala in lep pozdrav

Pozdravljeni!

Tovrstna vprašanja naslavljamo iz dveh strani. Prva stran je: kaj je pravzaprav narobe? Druga stran je: kaj je možno storiti? Za odgovor na drugo vprašanje včasih niti ne potrebujemo odgovora na prvo.

Dajva najprej raziskati možne vzroke. Kot prva možnost, se mi, ob podatku, da zadnjo epizodo povezuje s pokom pod pogačico, nakazuje bodisi možnost patelofemoralne hondromalacije, kot druga možnost težava z zadebeljeno parapatelarno pliko. Lahko gre seveda tudi za obliko impingementa (utesnitve) suprapatelarnega ali infrapatelarnega maščevja. Brez pregleda je težko reči, vendar v osnovi so vsa navedena stanja do neke mere “reaktivna” in odvisna od stopnje obremenjevanja. Dodatno jih lahko poudari dejstvo, da je skelet pri 13 letni deklici, čeprav je morda že dosegla svojo bolj ali manj končno višino, še vedno razvijajoč in ni prilagojen prestajanju sil, kot bo to sposoben pri npr. 20 letih. V tem smislu, bi poizkusil hčerko motivirati, da čim bolje razišče pri katerem gibu se ji pojavlja bolečina. Če bo sposobna zelo natančno definirati kje in kdaj se bolečina pojavi, bo tudi odgovor na vprašanje, kaj jo povzroča, lažji. Hlajenje in maže so seveda primerni ukrepi v stanju, ko je koleno razboleno. Pri treningu je potrebno najbolj paziti na razne eksplozivne gibe (šprinti, poskoki, skoki v daljino, včasih pri atletiki tudi intenzivno izvajanje vaj na nizkih ovirah). Tovrstne intenzivne vaje naj nadomesti z vztrajnostnimi (vaje za stabilizacijo pogačice, propriocepcijo, ravnotežje in podobno). Kljub prilagoditvi treninga pa ni nujno, da bodo težave v kratkem izzvenele. V koliko bi bile trdovratne, lahko opravite MR preiskavo, ki bo morda vzrok pojasnila (npr. Mb Osgood-Schlatter, edem kostnine na katerem izmed obremenjenih mest, hondromalacija, edem obsklepnega maščevja ipd.), morda pa tudi ne.

Ne glede na raziskovanje vzroka, je relativno malo verjetno, da bi se odkrilo stanje, ki bi za zdravljenje potrebovalo “kirurga/ortopeda”. Večina tovrstnih stanj je t.i. “self-limiting” – se torej s časom, dozorevanjem skeleta, prilagoditvijo aktivnosti, spoznavanjem svojega telesa (kar je zelo pomembno za športnika), umiri. V vmesnem času lahko pomagajo tudi določena “zdravila” v smislu protibolečinskih gelov, včasih kratkotrajno tudi tablet.

Da povzamem, pojav tovrstnih težav je pri odraščajočem atletu bolj pravilo kot izjema. Večinoma so težave bolj motilo pri “treningu in napredku” kot pa pravo “bolezensko stanje” in se s časom in prilagoditvijo aktivnosti umirijo/izzvenijo. Za bolj natančno raziskovanje pa je najverjetneje potreben osebni pregled ter možno še MR preiskava. Kljub temu, da oboje opravite pa ni nujno, da se bo osnovni vzrok prepoznal in bo, možno, terapija/prilagoditev aktivnosti ostala enaka.

Upam, da sem pomagal, če pa sem še lahko koristen, lahko seveda še pišete.

Z lepimi pozdravi,

Klemen Aleš Pilih