kolcanje
Zanima me, ali so se komu v času zdravljenja predvsem po izgubi telesne teže in pomanjkanju apetita, pojavili problemi s kolcanjem. Pri mojem očetu, ki ima raka na pljučih, metastaze pa so tudi na jetrih in bezgavki, se po zadnji kemoterapiji večkrat dnevno pojavi kolcanje, ki je včasih tako močno, da mu tudi zastane dih. Ali lahko to povezujem z boleznijo in če lahko, kaj lahko naredimo, da se to kolcanje omili?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Draga darija,
pri vašem očetu povzroča kolcanje bodisi njegova bolezen ali pa je kolcanje povezano z zdravljenjem s kemoterapijo (kolcanje opisujejo kot nezaželjeni stranski učinek jemanja nekaterih citostatikov, pa tudi deksametazona, ki se uporablja za preprečevanje bruhanja in slabosti). Pogosteje se pojavlja pri moških, zakaj je tako, ne vemo. Nastanek kolcanja je zapleten proces, povezan pa je z draženjem freničnega živca, ki oživčuje diafragmo.
Potrebno je torej ugotoviti vsaj približen vzrok kolcanja. Če je vzrok zdravilo, ki ga ni potrebno več jemati, lahko sicer pričakujete izboljšanje: npr. po prenehanju jemanja deksametazona v 3 do 4 dneh. Vendar lahko nastopi slabost in bruhanje, če se ukine deksametazon, zato ga je včasih ustrezno zamenjati z drugim zdravilom, ki preprečuje bruhanje.
Običajno je kolcanje, ki se pojavi zaradi bolezni, precej trdovratno. Številne raziskave poročajo o tem ali onem zdravilu in celo prav neverjetnih postopkih, ki so na koncu čudežno pozdravili kolcanje. Večina učinkovitih zdravil vpliva na centralni živčni sistem, vendar se dajejo za zdravljenje kolcanja v nizkih dozah. O ustreznem zdravljenju kolcanja mora seveda dokončno odločiti očetov osebni zdravnik.
Lepo vas pozdravljam!
Irena