kočija
Dve različici.
Lp
————————————————-
Igra kočija.
Osebe:
Kralj
Kraljica
Kočijaž
Desni konj
Levi konj
Sprednje levo kolo
Sprednje desno kolo
Zadnje levo kolo
Zadnje desno kolo
Nekoč sta živela kralj in kraljica. Bila sta revna kralj in kraljica, nista imela razkošnega kraljestva, temveč samo dva konja, kočijaža in kočijo. Nekega lepega sobotnega jutra je kralj ukazal svojemu kočijažu, naj zapreže kočijo, kajti s kraljico se bosta peljala na izlet po deželi Štajerski. Kočijaž je očistil kočijo in zapregel svoja dva konja. Kot sta hotela kralj in kraljica, je kočijaž pognal svoja dva konja in kočija je odpeljala.
Med potjo je kralj zaslišal, da je sprednje desno kolo zaškripalo, zato je postal pozoren še na ostala tri kolesa. Ko je zaslišal, da cvili tudi zadnje levo kolo, je zaklical kočijažu: ¨Kočijaž, kočijaž, kočijaž, mislim, da bo potrebno pogledati vsa štiri kolesa!¨
Kočijaž je potegnil vajeti levega konja, prav tako pa tudi vajeti desnega konja. Kočijaž je počasi stopil s kočije ter pregledal sprednje levo kolo, sprednje desno kolo, nato pa tudi zadnja kolesa. Ker je bilo vse v najlepšem redu, je sporočil kralju: ¨Kraljica je lahko brez skrbi.¨ Tako so nadaljevali pot skozi mogočne sončne pripeke, z enakomernim ropotanjem koles. Naenkrat je desni konj močneje potegnil od levega konja in levo sprednje kolo je zavilo k desnemu kolesu, proti jarku. Za njima je v jarku pristalo tudi zadnje levo kolo in kočija se je nevarno nagnila na levo stran. Ko sta to opazila kralj in kraljica, je kralj poklical svojega kočijaža: ¨Kočijaž, kočijaž, ej moj kočijaž, kočijaž takoj spravi kolesa nazaj na cesto, da bomo lahko nadaljevali pot, do kraljestva dežele Štajerske.¨ Kočijaž je ustavil oba konja in popravil vsa tri kolesa. A kmalu je kralja in kraljico veselje do potovanja minilo. Zaradi neljubega dogodka sta kralj in kraljica postala slabe volje in kralj je ukazal kočijažu: ¨Kočijaž, kočijaž, kočijaž, obrni konje ter odpelji kočijo nazaj na grad.¨ Ko so prispeli na grad, sta kralj in kraljica stopila iz kočije, kočijaž pa je oba konja odpeljal nazaj v hlev. Tako so srečno živeli še dolge dni.
—————————-
Nekega jutra se je KRALJICA bolj pozno prebudila. Pogledala je okrog sebe. KRALJA še ni bilo več v spalnici. Oblekla se je in odšla v jedilnico. KRALJ si je ravno privoščil zdanji kos pogače, ko je vstopila.
»Dobro jutro, draga moja KRALJICA, Si dobro spala? Se še spomniš, da sva povabljena h grofu in grofici na popoldanski čaj? Hlapcem sem že ukazal pripraviti KOČIJO in nahraniti KONJE. Ko sva se zadnji peljala, so škripala zadnja KOLESA, zato sem jim naročil, naj do popoldneva uredijo tudi to.«
Točno opoldne je pred gradom stala KOČIJA, ki se je vsa bleščala v zlatu. Tudi KONJA sta bila svečano okičena z zlatom. Ko sta KRALJ in KRALJICA prišla na stopnišče, je KRALJ zadovoljno prikimal in rekel: »Draga moja, danes bova imela lep izlet«.
KOČIJAŽ se jima je spoštljivo priklonil. KRALJICA se mu je nasmehnila, pobožala oba KONJA in vstopila v KOČIJO. KOČIJAŽ je požvižgal KONJU in KOČIJA se je premaknila. Opravi obeh KONJ sta se zableščali. KRALJ je zadovoljen zaprl oči in se prepustil drdranju KOLES. KRALJICA je nemo zrla skozi okno. Kljub sončnemu vremenu je bilo nekje daleč zadaj čutiti prihajajočo nevihto.
Ko sta se tako nekaj časa vozila, je kar naenkrat nekaj glasno škrtnilo. KOČIJA se je ustavila.
»Kaj je to?« je nemirno vprašala KRALJICA. KRALJ se je nagnil naprej in potrkal KOČIJAŽU na prednje okno.
»Želite vaša visokost?«
»Kaj se je zgodilo« je vprašal KRALJ
»Takoj bom preveril«, je ustrežljivo odgovoril KOČIJAŽ.
»Vaša milost, vljudno bi vas prosil, če bi za trenutek blagovolili stopiti iz kočije. Naj mi vaše visočanstvo oprostijo mojo predrznost… Potreboval bom pomoč in nikogar drugega nimam… Morali mi boste pomagati pri PREDNJEM LEVEM KOLESU je rekel KOČIJAŽ.
KRALJICA je zavila z očmi, KRALJ pa je nejevoljno zagodrnjal. Ni jima preostalo drugega kot to, da sta ubogala KOČIJAŽA, ki se je že sklanjal proti tlom. KONJA sta se nemirno prestopala in rezgetala. V tistem trenutku je začelo deževati.
»Joj, kakšna neprijetnost, kako se je moglo to zgoditi« je zagodrnjala KRALJICA in stopicljala v zlatih čeveljcih z leve na desno nogo in nazaj.
»Nič ne bo z izletom, morali se bomo vrniti . Poleg tega bomo morali peljati zelo počasi, da ne nalomimo še katerega izmed celih KOLES.
KRALJ in KRALJICA sta nemo vstopila v kočijo. Sprva sta bila razočarana in jezna, da se je to zgodilo, med potjo pa sta se pomirila. Bila sta soglasna, da kasneje ne bosta še enkrat v tem dežju rinila na obisk. Odločila sta se, da bosta popoldne raje odigrala partijo bridža, grofa in grofico pa bosta povabila, naj se jima pridružita. Kar naj se onadva prevažata v tem blatu, če jima je toliko do popoldanskega čaja.
Osebe: KRALJ, KRALJICA, 2 KONJA, KOČIJAŽ, VSA 4 KOLESA
OK, vse lepo in prav, ampak vsaj jaz za to igro še nisem slišala :)) in zato bi prosila, da se mi razloži še potek igre oz. kaj osebe delajo.
Hvala!
Izbereš ljudi, ki potem “igrajo” te vloge. Sedijo na stolih. En drug pa pripoveduje zgodbico, ki je zgoraj napisana. In ko omeni npr. kralja, mora kralj vstat. Če ne vstane, mora it enkrat okoli stola in kazensko spit deci vina oz. kaj pač določijo za kazen. Tudi tisti ki se zmoti dobi takšno kazen.
V bistvu je ponavadi cilj vsega, da ga nekdo nasrka. In če najdeš kakega takega ki ga rad cukne, bo hitro vstajal ko bo treba in ko ne bo treba. 🙂
Vem tudi za verzijo, kjer obstaja sprednje levo notranje kolo, sprednje levo zunanje kolo, desno sprednje notranje in zunanje kolo, pa isto zadaj… tako da je potem zmeda še večja. :)))
Upam, da sem dovolj razumljivo napisala. 🙂