ko že misliš, da ti gre res bolje …
Špelca,
še Tebi en pozdravček. Upam, da si v redu. Jaz sem kot ponavadi, kot vreme, včasih dobro včasih slabo. No, da bi vsaj še tako bilo.
Danes dopoldan sem šla na pošto in na bankomat, pa sem srečala moje punčke, ki so se sprehajale z mamico, mojo vnukinjo. Šle smo na kavico in sok in poklepetale. Dan mi je bil polepšan.
Lahko noč in lepo nedeljo Ti želim.
LP PRABABI
Pozdravljena prababi!
Evo mene, sem tukaj in vas berem pa nimam volje kaj napisati, ker pa je lepo prebrati, da te nekdo pogreša, se pa kar moram oglasiti.
Sem spet nekje bolj na tleh in berem urško en post višje in točno vem kako se počuti. Spet imam težave v polsnu, ko mislim, da me bo razneslo od bolečine.
Upam, da bo kmalu kaj sončka, ker takrat se tudi sama počutim malo bolje. Pa še rojstni dan me čaka drug teden in to prvi brez moje zlate mami, se že kar bojim.
Miren večer ti želim in tudi vsem ostalim tukaj.
Težki dnevi, res je. Večkrat se pogovarjam z Mami. Sicer je ona bolj tiho, saj govorim bolj jaz, a obcutek imam, da me poslusa, da mi prikimava, da vcasih zavije z ocmi ko recem kaksno oslarijo…skratka, da je tu. Tudi jaz se kar naprej govorim o njej v sedanjiku: “Moja Mami si tudi prevec soli.” Vcasih imam obcutek, da je odpotovala nekam dalec, dalec in da se ima dobro. In ker ji privoscim, da se ima dobro, je niti sebicno ne klicem nazaj. Obcutek imam, da bo nekega dne le prisla nazaj in mi povedala vse o svojem potovanju. Hudo pa je, ko imam t.i. lucidne trenutke, ko se zavem, da ni na potovanju in da mi nikoli vec ne bo nicesar povedala, da nikoli vec ne bom slisala njenega milega glasu…. Bog mi daj moc, da prezivim naslednjih 7 dni!
Naj se vam vsem zahvalim za vso podporo. Nisem vedela, ali naj se vam pridruzim ali ne, ker nisem vedela, ce mi bo pomagalo, a mi pomaga. Zelo zelo. Lahko povem vse to svojim bliznjim, ampak ne bodo nikoli razumeli, nikoli tako dobro kot to razumete ve. Hvala vam se enkrat da ste me sprejele medse.
Posiljam vam veliko sonca in mislim na vse vas. Zdruzene smo mocnejse.
Urska
Ena Petra!
Dober dan in lepa hvala, da si me opogumila, da sem se oglasila Urški in ji napisala nekaj vrstic. Dokler se ena od Vas ni oglasila, se nisem mogla.
Veš, na pokojne se spomni samo tisti, ki je izgubil svoje drage.
Temu, pa se ne izogne nihče, ta lekcija pride, če prej ne odideš. Izgubo je treba občutiti, da veš kaj je to. Razumem jih, težko je o tem govoriti.
Petra drži se, pridejo dnevi, da si na tleh, pa je zopet boljše. Tako se vse vrti.
Lep popoldne Ti želim in lepo pozdravljam!
PRABABI
Bučka,
pozdravljena!
Res sem Te pogrešala in vesela sem, da si se oglasila. Ko sva se s Špelo tipkali, sem si mislila, kdaj se oglasiš, pa Te ni bilo.
Zato sem Te omenila, da se bi le oglasila, vidiš, pa sem Te izbezala na plano. Saj verjamem, da si včasih na tleh, kdo pa ni??? Veliko nas je, ko se pobiramo.
Ko je Spela odprla post, sem mislila, da se boš oglasila, pa ni bilo nobene. Skorajžila sem se, da sva malo poklepetali.
Sedaj ste štiri, Petra, Spela, pa še Urška. Klepetajte med seboj, saj ne boste vse naenkrat na TLEH, počasi se boste že pobrale. Ni kaj, tako je življenje na ZEMLJI, posuto z dobrim in slabim. Dovolj o tem.
Bučka, jutri boš imela rojstni dan, sem prečitala tukaj.
Vse lepo Ti želim in čim manj slabih dni, pa veliko zdravja.
Pa še tele misli bom zapisala:
V vsakem, še tako majhnem koraku,
je smisel življenja.
Moti se, kdor čaka življenjsko priložnost.
Priložnost je življenje zdaj!
Sreča ne mara ljudi,
ki preveč jočejo.
(R.KERŠEVAN)
Ampak, kaj hočemo, tudi jokamo!
Tele misli sem zapisala in veljajo vsakemu, da ga opogumi.
Draga Bučka, Špela, ena Petra in Urška imejte se lepo in lep popoldan Vam želim. Sedaj grem pa res ven, na sveži zrak. Še vedno sonček sije.
Mogoče se še tipkamo??? Oprosti napakam!
LP PRABABI
Urška, bojim se, da te dni nisem sposobna napisati veliko spodbudnih besed, ker se počutim tako zelo sama … Ta osamljenost je grozljiva, okrog mene polno ljudi, a nikogar … Tudi jaz sem na začetku, pred več kot enim letom, omahovala, ali naj pišem na forum ali ne. Pa sem začela, ker nekomu pa moraš povedati. Zato kar piši, tu te ne bomo nič obsojali.
Tudi jaz nisem vedela ali bi se oglasila ali ne, pa sem se kar hitro. Sigurno je lažje, če z nekom deliš svoje občutke in vidiš, da te razume. Kdor pa še ni doživel izgube, pa enostavno ne more vedeti, kako je. Ne razume, da to kar traja in traja in da še vedno boli, ko navzven izgledaš že čisto normalno.
In Urška, ko pišemo tebi, pomaga tudi nam.
Prababi, vse drzi!
Tudi tista Kersevanova pesem. Vse mine, tudi bolecina, tudi zalost…vse. Do takrat se je pa treba zjokati, stisniti zobe, globoko vdihniti in si reci: “Saj bo.” Moja Mami ze ne bi bila vesela, ce bi videla, kaj se z mano dogaja. Verjela je, da bom zivela naprej. Trdno je verjela, da bom nadaljevala njeno zivljenje, njeno zivljenjsko pot, njeno poslanstvo. In moram ga. Ze zato, ker sem ji objubila, de bom dobro. Moram. Ni me rodila, da bi bila zdaj nesrecna. Mami zelo intenzivno zivi v meni. Kar naj!
Urska
Prababi!
Res je včasih je človeka treba malo pobezati a nisem se hotela vmešat, ker se mi zdi, da ti vedno najdeš prave besede ob pravem trenutku in potolažiš človeka.
In danes je spet tisti dan, ko mi je resnično hudo. Prvi brez nje, zunaj pa je bilo, ko sem se zbudila točno tako kot tisti grozni dan, ko sem se morala posloviti od nje.
Iskrena hvala za lepe želje. Bom poskusila preživeti ta dan, brez hujših pretresov. Pravijo: slab začetek, dober konec…mogoče pa bo res tako..
Bučka živjo!
Dan se pomika h kraju, kot vsak dan, bo minil tudi današnji.
Upam, da je bil dober in korajžno pojdi naprej. Včasih so težave. oglasi se, Te bojo druge potolažile.
Lepo, da si Danija potolažila, kot sem videla je v velikih težavah. Potolažite ga, sedaj vas je pet, pa še kdo se bo našel, v enaki situaciji.
Veliko nas je tudi starejših, ko smo v podobni situaciji, žal, jih ni tukaj na forumu. Zgleda, da sem tukaj sama od starejših.
Preje sem pokukala k Onini, vrnila se je. Pravi, preživela sem, veš vse se preživi.
Spomnila sem se, kako naju je opomnila ena pri najinem klepetu. Kar dobro si ji odgovorila. Bodi taka še naprej, zase se je treba boriti, če te kdo po nepotrebnem napada.
Bučka, lepo se imej in misli pozitivno.
LP PRABABI
Živjo prababi in špela!
Dan je bil katastrofalen, večer pa je postal dokaj znosen. Od jutra do osmih zvečer so bile na mojem obrazu le solze potem pa sem šla na žale in mislim, da mi je to dalo malo miru. No pa vseeno preživela sem in danes gremo spet novim borbam naproti.
Prababi mislim, da znaš ti veliko bolje potolažiti ljudi, sama modrost te je, leta pa niso pomembna in prav vesela sem, da te imamo tukaj.
Danija pa mislim, da je težko potolažiti, ker se je znašel tam kjer smo vsi mi že bili in vem, da je situacija grozna in boleča.
Lep dan vsem skupaj.
P.S. Darila pa so kljub vsemu bila lepa:-))
Bučka,
pozdravljena!
No, vsaj večer je bil znosen, si zapisala. Joj joj, kaj vse se je že obrnilo pred menoj v teh letih. Kot sem že zapisala, dnevi so posuti z lepimi in žalotsnimi dogodki, več let imaš, več je tega. Malo otrpneš in moraš dalje, tukaj smo, doživljamo lepe in slabe dogodke.
Spominjajmo se lepih, da bodo slabi malo zatonili.
Z mojo tolažbo je bolj tako, moji sposobnosti in starosti primerni.
Dani je pa res v težki situaciji, pa moral bo tudi to preživeti, kot vsak od nas. Tolažite ga, če se bo oglasil.
Pa še daril, si bila vesela. Jaz pa Ti pošiljam še lepe pozdrave in lepo se imej. Nekje sem videla Tvoj meil, že pred Veliko nočjo, sem ti poslala eno voščilnico s pirhi, verjetno Te ni našla.
Lepe pozdrave tudi ostalim, pa držite se!!!
LP PRABABI
Živjo prababi!
Res je, vsaj večer je bil znosen ampak saj vemo pridejo slabi trenutki in pridejo boljši. Vse je še tako sveže in boleče, da dobrih še ni ampak tudi na te še čakam, kljub temu, da bodo posuti z bolečno in dejstvom, da bi ob vsakem takem “dobrem” morala biti zraven tudi ona. Vendar se ne da nič spremeniti in mislim, da ravno to boli. Prej sem vedno iskala načine kako pomagati, kje najti nekaj, kar bi ji dobro delo… upanje, da bo bolje, da bo dobro, sedaj tega ni več.
Upam, da se bo Dani še javil in da mu bomo vsaj malo v pomoč skozi te težke trenutke.
Prababi, res si lepo napisala mimiŠ za dvomesečno obletnico.
Tvoje čestitke pa nisem dobila, ne vem kako to, da se je zgubila. Šmrccc! Vedno zatajijo takrat, ko je najmanj treba. Vseeno lepa hvala zanjo in če boš še kdaj hotela kaj napisati bom gor pustila mail.
Miren dan vsem skupaj.
Živjo Bučka!
Zopet je en dan minil. Čas, teče teče, se ne ustavi.
Ja, boli, ne da nič spremeniti, so dogodki, ko ne moremo vplivati nanje.
Upanje, da bo boljše, pa vedno ostaja.
Dani, se pa res nič ne oglasi. Verjetno ne more, saj veš kako je v takih trenutkih. Jaz upam, da se bo.
Oh Bučka, hvala, da si tisti post odprla, da sem lahko danes nekaj napisala. Vse sem prebrala, kako si ji ti takrat, lepo napisala. Le preberi, res si lepo. Jaz pa tako, tako, nisem mogla, da ne bi nič, zaslužila si je, bila je borbena oseba, do zadnjega. Velikokrat se spomnim nanjo. Dve njeni knjigi sem kupila, eno zase, eno za darilo.
Prababi!
Mail je prišel do mene, hvala!
Seveda grem pogledati vse kar se tukaj napiše, tako sem tudi videla kako lepo si mimi napisala. Res je bila velik človek in borec do konca, čeprav se včasih nisem strinjala z njo, je imela pač svoje mišljenje. Je pa vedno znala najti besede za vse, ki so bili v stiski kljub temu, da je sama imela mogoče še večjo.
Se večkrat spomnim nanjo, knjige pa še nisem brala, sem pa tisto skrajšano verzijo na forumu a enkrat bom tudi knjigo. Za zdaj pa še nimam volje v roke vzeti takšno tematiko.
Čas pa resnično tako hitro teče, da mu tudi sledim ne več. Sploh ne morem verjeti, da se bo kmalu obrnilo že leto dni, res ne vem, kam je šel ta čas. Kot da stojim na miru le čas teče.
Takoj na začetku sem hodila okoli po svetu kot da sem v transu in gledala ljudi, kako hitijo sem in tja. Samo sebe pa sem spraševala, kako vse teče, kako se vse vrti, kako vse živi, le jaz ne in le meni se je vse ustavilo in kako ni pošteno, da drugim vse teče naprej. Prav krivično se mi je zdelo, pa čeprav so bili to popolni neznanci. Še huje pa je bilo pri znancih, ki so me čez mesec dni vprašali zakaj nisem dobro, češ kaj pa se je zgodilo. Halo kaj ste že vsi pozabili.
Danes pa vsi mislijo, da mora biti že vse normalno, le jaz vem, da to nikdar več ne bo, da nikdar več ne bo idealno. Mogoče bo še dobro in bodo še lepi trenutki a idealno pa nikdar ne bo, vedno bo manjkala. Preveč mi je pomenila.
Lepe sanje in mirno noč.
Bučka živjo!
Danes, je bil kar lep dan, pravkar pripoveduje vremensko napoved, da bo jutri še lepo, v soboto bo pa dež, ni kaj, kar bo bo.
Vsega smo navajeni.
Veš, včasih je imela svoje mnenje, kakor ga ima vsak iz med nas. Bila je bolna, pa si je včasih mislila, da po nepotrebnem jamramo. Ampak, bila je enkratna borka.
Jaz sem tam bolj malo zahajala. Mavrilco sem tam čitala, pa nisem mogla, zato sem raje knjigo kupila.
Največ sem se zadrževala na forumu, Življenje, ah to življenje. Ob eni obletnici, 4. maja, lansko leto. Takrat sem dregnila v eno temo in sem se nekaterim zelo zamerila. Pa nič zato, takrat, sem tudi prišla prvič na forum.
Ja, kmalu bo leto okrog, drži se! Čas teče, leto je mimogrede na okrok.
Če se jih ne tiče, pozabijo. Prizadeti, pa tega ne moremo in se na njih spominjamo.
Moramo, pa dalje naproti lepim dogodkom, imam jih tudi teh veliko.
Vsakemu je z rojstvom, namenjen tudi odhod.
Mail, si dobila, sem Ti odgovorila.
Špela, predlaga srečanje, mogoče se pa le kdaj vidimo??
Lepo Te pozdravljam, prav tako tudi vse, tukaj prisotne.
PRABABI