Dober dan!

sklepam, da sem anksiotična (drugače sploh nebi bila verjetno na tem forumu). Stara sem 22 let, nasplošno zdrava, imam pa velik problem s strahom, pretiranim razmišnjanjem, nonstop ‘premlavam’ stvari, mislim negativno,….

Odkar sem poleti imela napad panike – rekli so, da je to psihotomatka tahikardija. Pulz je bil visok (150/min), nabijalo mi je, da sem ga povsod čutila. Pritisk pa super, EKG super, kri super, ščitnica ok… Rekli so, da ko je človek psihično preobremenjen in se lahko da tega sploh ne zaveda, da se laho to zgodi.
Od takrat h sreči teh težav nisem imela več.
Se mi pa včasih zgodi, da ko izvem za neko stvari, katera me spravi s tira, povzroča skrbi,… se mi pulz poviša. Že v normalnem stanju je okrog 80-90/min kar je normalno. Ko sem pod stresom, pa je včasih tudi 120/min v mirovanju. Ko odmislim seveda pade, ampak tista notranja slaba energija je še vedno prisotna. Ne morem se sprostit, vedno ko se probam s čim zaposlit mi uhajajo misli h slabim.. negativnim. Predvčerajšnjim sem izvedela, da bom mogla na operacijo (sicer baje nezahteven ginekološni poseg) bom pa mogla biti pod splošno anastezijo. Mislim, da je to razlog, da sem sedaj panična, ker se bojim operacije same in seveda anestezije. Ker bom morala pred tem dati še kri za tumorske markerje (pravijo, da je to običajen odvzem, da stem ne mislijo, da imam kakšen tumor ampak, da imajo vse belo na črnem zapisano da je vredu). Zdaj me še to skrbi, da bodo izvidi slabi.

Januarja sem bila naročena pri psihoterapevtu, saj sem hotela, da stvari rešim. Potem pa se je stanje umirilo. Bila sem brezskrbna, vesela, nisem imela negativnih misli,… najverjetneje, ker se ni nič takega zgodilo.
Mislim, da se slabo spopadam s težkimi situacijami in potem takole po forumih iščem odgovore, ljudi, ki se jim podobno dogaja … Najboljše se počutim v službi, ko vse odmislim, pa še zaposlena sem kot administratorka pri zdravniku.

Menite, da se stanje lahko samo od sebe popravi? ali brez pomoči spihoterapevta nebo šlo? … Sedaj sem že mislila, da me je vse minilo, da nebom nikoli več panična,… no pa se je zgodilo še enkrat! Ko sem mislila, da sem zmagala… se je spet zgodilo!

Hvala za vaš čas in trud!

Pozdravljeni Anja,

Hvala za vaše sporočilo.

Simptome, ki jih opisujete lahko izvirajo iz psiholoških vzrokov. Januarja ste že bili naročeni pri psihoterapevtu, vendar se vam je stanje izboljšalo in niste prišli. Simptomi, ki jih opisujete so lahko pokazatelj za neko globljo, nezavedno problematiko in začasno izginotje simptoma še ne pomeni ozdravitev. Simptomi so lahko dejansko naši prijatelji, ki nam nakazujejo, da nekaj v našem telesu ali psihi ne funkcionira.

Psihoterapija (vsaj psihoanalitična psihoterapija) je proces, kjer se ne dela na simptomih, ampak na vzrokih in odnosnemu vidiku. Smisel psihoterapije je samoraziskovanje in samorefleksija. .Za to sta potrebna čas in vztrajnost – tisto kar je nastajalo toliko let se ne more pozdraviti v parih (psihoterapevtskih) urah, ampak zahteva čas, čustveni napor in tudi denar (v primeru samoplačniškega obiska, saj uradno ni psihoterapije na napotnico).

Tudi brez pomoči se lahko stanje izboljša, vendar menim, da so možnosti za izboljšanje v psihoterapevtskem procesu večje.

Sem vam odgovoril na vprašanje?

Lep pozdrav,