S partnerjem se ločujeva, predvsem zaradi preveč različnih karakterjev.
Skupaj sva bila enajst let.
Na začetku je bil on zelo zaljubljen vame,večkrat mi je rekel, da me ima rad kot me ni imel še nihče in me tudi nihče ne bo imel.
Jaz sem se zelo težko odločila zanj, ker sem marsikaj vedela kakšen je bil v prejšnji vezi.
Ker je bil tako vztrajen v osvajanju, sem se zmenila za srečanje, v veri, da bo tudi zadnje.
Pa ni bilo, začela sva hoditi in ker je bil tako ljubeč na začetku, sem ga tudi vzljubila.
Vedno bolj so se kazale njegove značajske poteze, hotel me je spreminjati po svoji meri, prišlo je do prve scene, vpitja, nenormalnih zamer, kuhanje mule,itd.
Agresiven je do te mere, da se ga včasih prav bojim. Imava namreč še skupno stanovanje, iz katerega se noče izseliti. Jaz sem odšla živet nazaj k mami.
Tudi sama sem bila kriva, da nisem bila dovolj diplomatska, ko je bila njegova ljubezen še vroča.
Imela sem in imam še zdaj občutek, da se obnaša kot majhen fantek.
Ko sem mu predlagala, da se vse skupaj konča in da bom lažje zaživela v miru,se je pravi pekel šele začel.
Dobil si je takoj drugo žensko, mene pa zasovražil do te mere, da je prav zaslepljen od nagajanja, sovraštva, zmerjanja, vpitja, očitkov kako vse sem ga prizadela, da nisem ženska, ampak pošast, itd….
Da bi bila mera polna, sem ugotovila, da ga imam še vedno rada, da sem vsa nesrečna, jočem in ne morem se pobrati.
Rada bi,da bi še enkrat lahko prišla na začetek, ko je bilo še vse ljubeče in mislim, da bi drugače postopala kot sem.
Vsak čas bom odšla tudi v penzijo in premišljujem kako bi bilo lahko vse krasno, le če bi znala z njim.
Svetujte mi prosim, ali sem nora, kaj bi vi ukrenili, če bi bili v moji koži.Kako ga preboleti.
Hvala za vsakršen nasvet.

Pozdrav!

V naslovu ste napisali:«ko te partner sovraži«. Ne vem, če vas to kaj osvobodi, v bistvu ne sovraži vas, temveč čutenja, ki se mu ob vas prebujajo in jih ne vzdrži.

Nekako je čutiti, da se poslavljate iz tega odnosa, saj je situacija postala nevzdržna, tudi odselili ste se že in on je na hitro poiskal drugo žensko. Hkrati pa se vam prebuja žalost, saj so bili v enajstih letih med vama tudi lepi trenutki. Ob tem se postavlja še vprašanje, kaj bi bilo drugače, če bi vi znali drugače z njim. Morda pa z njim nobena ne bi znala drugače in ni krivda na vaši strani. Sploh ne vem, če je smiselno govoriti o krivdi. Preprosto nista znala drug z drugim in sta se odločila, da je za vaju bolje, da ne živita skupaj, saj je vse skupaj mejilo že na pravi pekel.

Možnost priti nazaj na tisti začetek, kjer je bilo vse ljubeče, še vedno obstaja, le če sta vidva odločena, da bosta gradila odnos in se borila do konca. Ustvariti dober partnerski odnos, je vedno odločitev. Stvari v življenju niso skoraj nikoli dokončne. Še vedno se lahko odločita za drugačno pot in obiščeta terapevta ali si poiščeta neko drugo vrsto pomoči, ki vaju bo združila in povezala. Ima smisel, za vaju. Prav tako pa se lahko odločite zaključiti s tem odnosom in greste svojo pot. Tudi to izbiro imate. In tudi to bo potegnilo za seboj veliko čutenj žalosti, bolečine, stiske, strahu, zapuščenosti, z vsem tem se bo potrebno soočiti in predelati. Potem boste pa lahko odšli in se poslovili. Izžalovati izgubo, ki je nastala v vašem srcu in se posloviti. Tudi to je pot, ki ni lahka.

Težko je odgovoriti na zadnje vprašanje, ki ga zastavljate.Odločitev kaj boste naredili je na vas. Poslušajte sebe, predvsem to, kar vi čutite, ali ima še smisel graditi ta odnos ali je bolje za vas, da se poslovite.

Vse dobro v prihodnje, pa srečno.

Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
[email protected]
041/867-856
[email protected]

Pozdravljeni!

V zakonu sem 10 let in od tega jih je bilo 9 let prekrasnih, ampak res prekrasnih. Zadnje lete so zadeve postale nevzdržne in oba razmišljava o ločitvi.

Zadeve se je začela pojavljati, ko sva se preselila k mojim staršem. Moj oče nega ne mara in mu je to dal jasno tudi vedeti. Skoz je delal prepire med nama in stanje je postajalo, da bi človek znorel.

Odločila sva se, da greva na svoje, da se odmakneva od tega stran. Problem je, ker so vsi problemi šli z nama. Mož je prišel še celo do ideje, da se že nekaj časa slabo počuti (preiskave ne pokažejo ničesar) ter je prepričan v to, da mu je moj oče nekaj notri dejal v hrano.

Zadeva je prišla tako daleč, da mi je pred 4 meseci rekel, da me ne mara več, da nima do mene nobenih občutkov ter da ne ve kaj naj naredi. Pravi, da bi me rad imel rad, ampak da enostavno nima nobenih občutkov do mene.

Jaz sem mu predlagala, da v takem primeru pač bova šla naraz. Tukaj se on z mano ne strinja. Upa na to, da je potreben čas, da mogoče me bo ponovno vzljubil. Pravi, da je že nekaj njegovih sorodnikov šlo narazen ter da so nakoncu spet nekako se zaljubili in ostali skupaj.

Jaz sumim, da podzavestno krivi mene, ker ga moj oče ne mara. Ne vem kaj naj naredim. Ali naj grem naprej, ali naj ustrajam in upam, da bo to fazo nekako prebolel? Ali je sploh možno, da enega uzljubiš nazaj, ko nimaš do njega več nobenih občutkov?

Kaj naj naredim?

pozdravljeni, mene pa zanima. Moža sem prevarila in mož se hoče ločiti od mene, jaz pa nočem da se ločiva. On je moj prva ljubezen ki sva skupaj že 13 let in 5 let sva poročena in imava tudi otroka starega 5 let. Prosim ga za čist zadnjo možnost da mi da. Ampak noče. Zaradi otroka da bi mi dal zadnjo možnost.

Lp.Brigita

Prav ima. Ti si imela možnost pa si moža izigrala. Skupno življenje v trajanju 13 let in skupni otrok, to sploh ni pomembno.

Začni znova s tipom s katerim si prevarala moža.  In nehaj izigravati žrtev. Žrtev je tvoj mož.