Živjo vsem…

pred nekaj časa sem tudi sama opisala mojo zgodbo. S to neprijetno izkušnjo, se prebijam iz dneva v dan, vendar to trenutno ni moj največji problem.

Staršem sem za posilstvo povedala pred tremi leti, s tem se mi je sicer zvalil kamen iz srca, pa vendar so se stvari poslabšale. Starša si tega enostavno ne priznata ali pa mislita da lažem. Ravno včeraj, me je najbolj zabolelo, smo se nekaj pričkali, ko je oče rekel da je življenje težko, in sem ga vprašala, če misli da sem imela do sedaj lahko življenje, je bil njegov odgovor: “Da, sploh ne veš kaj je težko v življenju”. Vedno padajo takšne izjave, da sem imela brezkrbno otroštvo, da nikoli nisem zadovoljna sama s sabo, da imam probleme kjer jih nebi smelo biti… enostavno me nočeta razumeti… kar me boli bolj kot posilstvo samo

Ne vem več kako in kaj naprej… kakšen nasvet?

Lep pozdrav
Isis

Pozdravljena,Isis!

Veseli me,da si se zopet oglasila.

Naj kar preidem na tvoja vprašanja in razmišljanja. Zdi se, kot da tvoja starša ne doumeta, ne razumeta kaj se ti je pravzprav zgodilo.

Ne zmoreta tega bremena in jima je lažje, da si zatiskata oči.
Ampak tebe to boli, da ignorirata celotno zadevo. Spremeniti ju ne boš mogla, temveč lahko samo sebe.

Si hodila na kakšno terapijo, prebrala kakšno knjigo na to temo?

Govoriš s kom o tvoji travmi?

Jaz te popolnoma razumem kako ti je, občutek imaš da si sama na svetu, da te nihče ne razume. Vedno moraš pa ti vse razumeti!

Če rabiš pogovor ali samo nekoga, da bi te poslušal, si dobrodošla na strani http://www.slisimte.com.

srečno!