Nekomu moram povedat, ker me bo drugače razneslo.
Sem mamica 2 letnega fantka, s partnerjem sva skupaj že dobrih 8 let, imam ga rada, je dober človek z ne preveč lahko preteklostjo, ki mu je vsekakor pustila globoke brazgotine. Otroka ima neizmerno rad, prav tako tudi otrok njega. S partnerjem sva šla že čez hudo krizna obdobja, ko sva že mislila vse skupaj zaključiti in iti vsak svojo pot. Zdaj trenutno so se zadeve malo umirile, čeprav vem, da bo slej ko prej spet počilo. Najpogostejši razlog za najine prepire je alkohol. Včasih pije 3x na teden, včasih 3 tedne nič, vendar problem je v tem, da ko enkrat začne, nima mere. In tako se prepiri vrstijo… takrat težko kontrolira svojo jezo in pogosto padajo hude besede, tudi vpričo otroka, kar me najbolj boli. Moje prošnje, naj preneha s pitjem, naletijo na gluha ušesa. Še vedno samo obljublja, obljublja,…

Pred kratkim sem po naključju srečala svojo bivšo veliko ljubezen. Ta zgodba se je odvijala pred 10 leti in med nama nikoli ni bilo nič, bila sva samo prijatelja. Tako rada kot sem imela njega, nisem imela nikogar, niti svojega sedanjega partnerja ne. Mislim, da je tudi on nekaj čutil do mene, čeprav se o tem nikoli nisva pogovarjala. Upanja je bilo zame konec, ko si je čez noč našel drugo dekle in sva prekinila stike. Od takrat sem ga videla morda še 3x.
In potem ga srečam po vseh teh letih … v meni so izbruhnila vsa tista dolgo zatajevana čustva. Dogovorila sva se, da se dobiva na kavi. Čeprav sem vedela, da je za moj duševni mir bolje, da ne rinem v to, sem morala iti. Morala sem se soočiti sama s sabo, ugotoviti, kaj je še ostalo v mojem srcu. POvabil me je k sebi domov, skuhal kavo, pogovarjala sva se… preteklosti nisva omenjala, čeprav sem ga tako zelo želela vprašat, zakaj se je končalo tako kot se je. Pogovarjala sva se, kot da vmes ni bilo vseh teh let. In ves čas sem razmišljala, da mi je jasno, zakaj sem tega človeka tako ljubila. In kaj bi lahko bilo če… če…če…

Čisto sem zmedena. Tu sem prisotna samo telesno, z mislimi pa sem čisto drugje. In ko pogledam partnerja in malega sončka, imam tako slabo vest.
Kaj naj storim sama s sabo? Vem, da se mučim, ampak ne vem, če bo lahko kdo razumel te občutke. Napisala sem res samo bistvene stvari, ker vsega, kar se je dogajalo ni mogoče opisati.
Ne gre mi iz glave. Ne mislim se vmešavati v njegovo življenje, pa vendar bi ga tako rada še videla… pa vem, da ni prav in da lahko moja dejanja prizadenejo veliko ljudi.
Hvala, ker ste prebrali to zmedeno pismo. Pomaga, če človek piše o tem, ker povedati ne morem (ne upam) nikomur. 🙁

Zelo ti privoščim, da si preživela lep dan. Misllim, da si si ga zaslužila in ga bila potrebna. Nikar ne imej slabe vesti, saj nisi obsojena na same slabe stvari ampak imaš pravico in dolžnost, skrbeti, da ti bo lepo. Samo zadovoljna mama je dobra mama.

Malo ti je tudi odprlo oči, da si začela razmišljati, v kakem partnerstvu živiš. Tu naredi še korak naprej, sprevideti moraš, da je tvoj mož alkoholik in potem spoznati, da odpuščanje in prošnje ne zaležejo. Preberi kakšno knjigo o odvisnosti, lahko kar Ruglja, ki sicer rad govori provokativno, piše pa izredno pametno. Potem boš spoznala, kakšna je prava pot. Pravijo, da vsaka ženska, ki živi več kot dve leti z alkoholikom, sama potrebuje zdravljenje, ker uravnovešena oseba ne bi hotela in se ne bi sprijaznila s takim stanjem. V dveh letih se naposlušaš dovolj laži, da ne verjameš, razen če sam hočeš.

Vsa težka pot je še pred tabo. Poišči si podporo v kakšnem klubu alkoholikov, povprašaj kar pri zdravniku, samo ne išči take podpore, (kakšnih mam in tet) ki ti bo pomagala vztrajati in potrpeti, ker to ni pomoč.

Na staro ljubezen pa kar pozabi. Če bi… je sanjarjenje, kaj bi, če bi, … ne, to je zguba časa. Premisli, ali imaš rada partnerja in se osredotoči nanj in na njegov alkoholizem. Če bi… če bi se on spremenil, kot se lahko spremeni alkoholik, ko je za njim 6-mesečno zdravljenje, ti bo z njim tudi lepo. Samo postavi mu ultimat, nikar mu ne dovoli še novih priložnosti za pitje.
lp

Nastja je tole lepo napisala. Se popolnoma strinjam z njo.
Veš, saj sanjarjenja so dovoljena, a naj te ne odnese predaleč. Eno se je z nekom dobiti, se pogovarjati, sanjariti (do tu je vse lepo), drugo pa je z nekom živeti, si deliti težave, skrbi in obveznosti. Najbrš se ti zdi pri bivši ljubezni vse tako lepoooo, pa vendar ga ne poznaš, ne veš kako funkcionira v vezi, kakšen bi bil kot oče….Če vama je bilo namenjeno bi bila par že pred leti, pa nista…. Poskušaj urediti zadevo s partnerjem. Ultimati res mogoče niso prijazni in niso fer, a so velikokrat zelo potrebni. Srečanje pa naj bo neka mala popestritev, ki ti je ponovno pognala kri po žilah in vspodbudila srček.

Vsi ljudje imamo svojo preteklost. In ta ni razlog za alkohol. Alkohol je odvisnost, je uničevalec lepih dni v življenju. Opravičila za alikohol ni. Vsak se sam odloči. Razumem te, ko pišeš o tem starem prijateljstvu. Z njim nisi čustveno vpletena. Ta te nič ne izčrpava, nasprotno daje ti novih moči, nekaj takega kar ti ugaja.
Upam, da se boš odločila tako, da bo tvoje življenje v bodočnosti čim bolj mirno, zadovoljno, da bosta s partnerjem kateri koli že bo skupaj rasla.

te razumem.
Toplo ti priporocam knjige od Sanje Rozman:Zaljubljeni v sanje, Peklenska gugalnica…verjamem, da bos notri nasla svojo zgodbo…
Srecno in pogumno!

Pozdravljena

Glede na to, da si napisala, da imata redne prepire, in da veš, da bo slej ko prej spet počilo, bi ti svetovala, da se spartnerjem dol usedeta in resno pogovorita o vajinem odnosu. Vajin otrok je še majhen in morda se partner sedaj dovolj ukvarja z njim. Ampak predstavljaj si, da tako živite naprej do otrokovega dvajsetega leta. Prepiri (že enkrat na mesec je dovolj), ata pijan trikrat tedensko, mamo zmerja (in bog ne daj tudi pretepa).
Moj fant je odraščal prav v takšni družini. 25 let. Dnevno je poslušal dretje, preklinjanje in loputanje z vrati in večkrat je videl svojega očeta kako je udaril mamo. Ko je pri desetih letih dobil bratca, ga je on previjal in dajal spat, dokler je bila mama še v službi, babica pa recimo kje zunaj.
S fantom sva skupaj že kar nekaj časa in povedal mi je, da on nikoli ni imel očeta in da ga danes sovraži za vse, kar je bilo. Čeprav je ta včasih le bil trezen in je morda preživel kako urico z njim (tepen ni bil nikoli). Vendar vse to, kar je kot majhen otrok videl pri svojih starših, je v njem pustilo posledice.
Po 25 letih je njegov oče (moj “tast”) (o)zdravljen alkoholik. Naj povem, da sta z ženo še vedno poročena in čeprav je zaradi vsega tega (njegovega pitja) pred leti začela hoditi k psihiatru in jemati tablete za živce, mu je stala ob strani in ga vsako sredo spremljala na srečanjih (in ga še vedno, že dve leti). Moj tast je sedaj popolnoma drugačen človek. Alkohola niti slučajno ne pije. PO 30 LETIH !!!!!!
Sedaj pa dobro premisli, ali si sposobna preživeti to, kar je preživljala moja “tašča”, brez da bi na koncu pristala na Prozacu. Potrebovala je 25 let, da je moža “spravila” na zdravljenje, čeprav se je za zdravljenje pravzaprav odločil sam. In prav to je tukaj ključnega pomena. SAM mora uvideti težavo in se SAM odločiti za zdravljenje. Lahko pa mu postaviš ultimat. Oziroma, BOLJE, DA MU GA. S tem ni popolnoma nič narobe. Otroku bo bolje (ali vsaj enako), če bo odraščal samo z mamo, kot pa z mamo in očetom alkoholikom. V primeru mojega fanta, njegov oče nima nevemkake izobrazbe in je dejansko vsak mesec celo plačo zapil. Zato: če nisi ravno finančno odvisna od njega, vama bo obema s sinom bolje brez njega. Tebi bo lažje sedaj, sinu pa čez nekaj let, čeprav verjamem, da odločitev za ločitev ni enostavna. Sposobna boš doživljati in izražati taka čustva, kot si jih začutila ob tem človeku. Popolnoma te razumem, da je v tebi prebudil čustva, ko je pa tako “normalen”. Vendar, kot je že nekdo napisal, ne moreš zagotovo vedeti, ali je ON res tisti tapravi zate in za sina.

Premisli, ali bi raje zapustila partnerja zaradi tega moškega ali še obstaja možnost, da partnerju stojiš ob strani, seveda, če je pripravljen tvojo pomoč sprejeti.

Vsekakor se morata s partnerjem pogovoriti, kar pa zagotovo ne bo lahko. Vendar vztrajaj pri svojem. Domnevam, da nista poročena, ker pišeš o “partnerju” in ne o “možu” torej ločitev s pravnega vidika ne bi bila zapletena. ULTIMAT je edina rešitev.

Vem, da sem nametala veliko informacij, ampak mislim, da sem glavno povedala.

Želim ti veliko moči na poti, ki jo boš ubrala.

Marsikateri alkoholik zna prepričljivo in milo obljubit, da ne bo več pil.
Navadno je tako, da res ne pije več, manj pa tudi ne.
Ne verjamem, da se boš sprijaznila in poleg odgovornosti za sebe in otroka prevzela še odgovornost za moža, če ta nima resnega namena in volje za prenehanje pijančevanja.
Prošnje pri njem ne zaležejo. Potrebuje resen pogovor, ko bo trezen. Poskusita se oba skupaj pogovoriti o že priporočenih knjigah o tej problematiki. Vsaj videla boš, če je pripravljen kaj spremeniti. Seveda mora spoznati tvojo odločnost.
Če ima res rad svojega otroka, bi moral biti pripravljen sprejeti strokovno pomoč pri zdravljenju.

V bistvu si nam pisala zaradi svoje bivše velike ljubezni. Zelo te razumem.

Veliko si pisala o bivšem, povedala pa nisi bistvenega. Je poročen?
Seveda je.
“Moja dejanja lahko prizadenejo veliko ljudi,” je odločilna ugotovitev.

Pijančevanje je beg pred realnostjo.
Če se spustiš v razmerje s človekom, s katerim nimaš možnosti ustvariti skupne prihodnosti, je to tudi beg pred realnostjo. Živela bi za ukradene trenutke, lastni otrok pa bi občutil tvojo odsotnost.
Držim pesti zate , da bo vse v redu.

Živjo!

Ker v tvojem zakonu marsikaj škriplje, si začela iskati ljubezen drugje. Zelo verjetno je, da prave ljubezni tudi drugje ne boš našla, zato se boš začela umikati v takšna sanjarjenja – kaj bi bilo če bi bilo. Umik ti je potreben zato, ker se z realnostjo težko sprijazniš oziroma je nočeš videti in ti sanjarjenja pomaga zdržati takšno prave ženske nevredno življenje.

Strinjam se z Nastjo – ženska, ki živi več kot dve leti z alkoholikom (in tvoj mož je alkoholik), je sama potrebna zdravljenja, da se bo vzela v roke in možu postavila ultimat – ali zdravljenje ali ločitev.

Veliko dela te čaka – najprej se seznani s svojo situacijo – sama sebi pred ogledalom naglas reci: Moj mož je alkoholik in jaz mu to omogočam.

Veš, kaj bi ti rekel dr. Rugelj: Tvoj mož je pijanec in svoj zakon si zafurala, zdaj si pa na tem, da zafuraš še prihodnost svojega otroka (ker je prisiljen živeti v nenormalnih okoliščinah!). Boš lahko živela s tem spoznanjem???

Lp

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in mi povedali svoje mnenje. To mi ogromno pomeni, saj si nisem mislila, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagat popolnemu neznancu.
Nekatere vaše “ugotovitve” so me zabolele… vendar zgolj zato, ker vem, da so resnične. :(( Vem, da bom morala nekaj ukreniti, in to kmalu, vendar se vrtim v začaranem krogu večnega upanja, da bo nekoč bolje, da bo nehal piti.

Moja bivša ljubezen… ne, Jože, ni poročen, tudi otrok še nima. Je sicer v nekajletni zvezi, vendar niti ne živita skupaj. Kolikor sem uspela razbrati med vrsticami, tudi med njima ni vse tako, kot bi moralo biti. Morda je ravno to dejstvo še bolj podžgalo mojo domišljijo. Ne vem.

Moram pa priznati, da se danes že bolje počutim. Morda se bom pa v nekaj dneh celo uspela spustiti nazaj na realna tla. :))

Hvala vsem.

Draga Moram se izpovedat!

Upam, da se ste v času od vašega zadnjega pisanja do danes že poizkusili začeti razreševati vašo situacijo.

Upanje umre zadnje, to je res, pa vendar si ni dobro zatiskati oči pred resnico. Vsekakor bi bilo dobro, da se odprto in iskreno pogovorite s svojim partnerjem glede vajinega odnosa. Postavite mu jasno mejo glede pitja alkohola. Pravite, da ni imel ravno lahko preteklost za seboj. Razumem, a naj se zaveda, da z alkoholom ne bo ničesar rešil, temveč vse še poslabšal. Naj se raje vključi v kakšen program, kjer bo lahko zacelil tudi svoje rane iz preteklosti. Ali pa se vključita oba in se bosta lahko zopet bolj zbližala.

Svetujem vam tudi, da čim manj sanjarite o svoji bivši ljubezni, pa čeprav zna biti to zelo prijetno. Vendar verjemite mi, da bi vaš zaplet z njim vso situacijo samo še poslabšal in znašli bi se v vrtincu najrazličnejših čustev. Raje vso svojo energijo in ljubezen usmerite v razreševanje odnosa s sedanjim partnerjem, pa boste videli, kako se bo izšlo.

Želim vam vse dobro!