ko si ženska želi več intimnosti kot moški
Pozdravljeni!
Prosim Vas za pomoč saj sem že skoraj obupala nad odnosom z možem.
Poročena sva malo manj kot leto dni, pred poroko sva skupaj hodila malo več kot dve leti. Doma imava nekaj mesečnega sina.
Glavni problem je v tem, da njemu sploh ni do spolnosti. No, že pred poroko ne morem reči da sva bila strašno aktivna na tem področju, ampak je nekako šlo. Sedaj pa prava suša. Že nekaj mesecev pred porodom zaradi zdravstvenih razlogov nisva smela imeti odnosov, zato sem po porodu pričakovala da bo malo bolj pestro – pa ni bilo. Zanj je seks le za vikende in praznike – podobno se je nekoč celo sam izrazil. Večkrat sem že hotela pogovor speljati v to smer in skoraj vedno je bil prav nesramen. Enkrat mi je celo rekel ko sva ležala v postelji: a zdaj je pa to narobe ker te nisem nabrisal. Počutila sem se tako ponižano da sem potem zanikala in rekla da sploh ni to. Sama se potem vedno počutim kot ena bolna ženska ki preveč zahteva. Ampak saj mislim da ne zahtevam preveč. Samo ne zdi se mi normalno da po dva tedna ali celo več nimava intimnih odnosov. Nazadnje mi je rekel (to je bilo mislim da edinokrat ko potem nisem bila slabe volje in sva mirno zaspala) da ima on pač obdobja “suše”, potem pa pride obdobje ko bo večkrat…
Samo jaz nisem človek za taka “obdobja”, če bo tako me skrbi da bom samo trpela. Velikokrat ko po TV vidim prizore ljubljenja me zaboli ker sva midva tako malokrat intimna. Ko slišim kako povsod razglašajo da se “ženskam ne da” in “ubogi moški”, se počutim dobesedno nenormalno.
Jaz sem se pripravljena zanj obleči v karkoli a ga to sploh ne gane. Sploh si ne upam več obleči zapeljivega perila ker se dobesedno bojim da bo spet zaspal poleg mene oz. tega sploh ne bo opazil – potem bi se počutila še slabše, neprivlačno do konca.
Direktno načeti to temo pogovora se bojim, ker se bojim da bo to zadevo še poslabšalo.
Naj še poudarim da ga nikdar nisem sumila da bi me varal, če bi to ugotovila bi me kar močno presenetilo. Ali je možno da ima manjšo potrebo po spolnosti ker je kar nekaj starejši od mene (7 let)? On je imel pred mano že dve resni zvezi, zame pa je on moj prvi. Je možno da zato drugače kot on doživljam vse skupaj? Na začetku zveze je bil on zelo zaljubljen vame, skoraj malo preveč, z razliko od mene ki sem bila na začetku bolj hladna. Nisem si ga takoj predstavljala kot svojega bodočega partnerja. Potem je sledilo obdobje skoraj divje zaljubljenosti, pogostega seksa (vsaj zame, ker tega nisem bila vajena), po kakšnem letu dni se je pa obrnilo – jaz sem si ga bolj želela kot on mene.
Naj še dodam da se sicer vredu razumeva, pač občasna nesoglasja, nič pretresljivega. Še največkrat se skregava ker gre zelo velikokrat domov in kot opažam je pripravljen svojo izvorno družino do konca braniti. V bistvu prihaja do nesoglasij le zaradi te njegove povezanosi z domačimi. Zaradi drugih stvari se skoraj nikoli ne kregava oz. izredno redko.
Upam da sem ustrezno opisala problem. Vesela bi bila tudi če mi lahko napišete kam bi se lahko obrnila po morebitno pomoč, glede na situacijo.
Že vnaprej hvala za mnenje!
LP
Sergeja
Najprej predlagam, da si preberete moj odgovor v temi Partnerju ni do seksa (Smajlika). Spolnost, če ni fizičnih oz. zdravstvenih ovir, praviloma ni težava sama zase. Ko zaljubljenost mine, se želja po spolnosti napaja iz odnosa, iz izmenjave čustev med partnerjema. Če se ta ustavi, se običajno ustavi tudi spolnost. Zato se tega problema ne da rešiti direktno, sploh pa ne tako enostavno, kot je npr. uporaba seksi perila. V postano vodo lahko sipate še toliko začimb, pa iz tega ne boste dobili prijetne okusne juhe. Najprej ustrezna vsebina, šele nato lahko začimbe pridejo do izraza.
Napisali ste »Direktno načeti to temo pogovora se bojim, ker se bojim da bo to zadevo še poslabšalo.« Verjetno imate prav. Če bi se direktno želeli pogovarjati SAMO o spolnosti, ni pričakovati kakšnega izboljšanja. Občutek imam, da se vi bojite načeti tudi katerokoli drugo bolj občutljivo temo. Predvsem zaradi vaših stavkov »da se sicer v redu razumeva, pač občasna nesoglasja, nič pretresljivega.« in pa »V bistvu prihaja do nesoglasij le zaradi te njegove povezanosi z domačimi. Zaradi drugih stvari se skoraj nikoli ne kregava oz. izredno redko..« Če sta vse resnejše konflikte izrinila iz vajinega odnosa, sta s tem izrinila tudi večino čutenj, s tem pa tudi »ubila« energijo in medsebojno privlačnost. Vajin odnos je na zunaj urejen, miren, nekonflikten, spodaj pa odtujen in prazen. Namesto, da bi se prepirala o tem, kar se res tiče vajinega odnosa, se prepirata o njegovem odnosu z domačimi. Pa saj vas, Sergeja, ne moti, kakšen odnos ima on z domačimi. Vas moti odnos, ki ga ima oziroma nima z vami. Če bi bilo med vama v redu, bi vam bilo zelo vseeno, kaj on počne z domačimi.
Ne bom napisal, da se začnita prepirati še o čem drugem. Se pa začnita pogovarjati, o vsem mogočem, predvsem pa o vama in vajinem odnosu. Se opravičujem rednim bralcem tega foruma, saj se zavedam, da se ponavljam, ampak edini nasvet, ki ga spet lahko dam je: pogovor, pogovor in še enkrat pogovor. Če ne gre, poskušati znova – drugače, vendar o ISTIH stvareh, saj problemi ne bodo izginili sami od sebe. Če pri tem obupata ali ne znata naprej, še vedno pa želita ostati skupaj – potem je čas za terapevtsko pomoč.
Lepo vas pozdravljam
