Ko se stanje še kar ne spremeni
Lep pozdrav!
Jaz že eno leto jemljem tablete Risperdal in Depakine. Moram povedati da jih prej nisem redno jemala(vzemala sem jih na 2 dni, sedaj jih seveda redno).Ampak tudi sedaj ni vidnega izboljšanja – mogoče le malo.. kaj naj naredim? V bolnico nazaj ne morem(v bolnici sem jih seveda redno jemala in sem bila o.k.) ker sem izredno vpisana v šolo, v šolanje za odrasle me pa starši ne bi hoteli vpisati. Ali naj še malo počakam? Zanemarila sem prijatelje saj me je strah ljudi. Tudi strah me je hoditi po ulici. Imam nihanja razpoloženja.. Res ne vem kaj naj naredim.. Počutim se nemočna. Prosim pomagajte mi.
Pozdravljeni,
kolikor sem razbral iz vašega sporočila, so vam zdravila pomagala, ko ste jih jemali redno. Kakšno časovno obdobje? Kako dolgo ste jih jemali neredno in koliko časa zdaj spet redno? Čisto možno je, da se vam bo stanje zdaj zaradi rednega jemanja izboljšalo, drugače pa le obiščite svojega psihiatra, ki bo po potrebi zamenjal zdravilo ali odmerek.
Se lahko s kom pogovarjate o svojih težavah? Če imate možnost bi vam tudi svetoval obisk pri psihoterapevtu. Tam boste lahko poglobljeno spregovorili o sebi, kar tudi pomaga pri izboljšanju počutja.
S prijaznimi pozdravi,
Pozdravljeni,
sem vesel, da ste bolje. Če imate še kakšno vprašanje ali bi želeli kaj podeliti na tem forumu pa se kar oglasite.
Vse dobro,
Pozdravljeni,
Strah,tesnoba,panični napadi,pomanjkanje spanje,nimam apetita,s tem živim že nekaj let.Ampak sedaj je že postalo tako hudo,da sem se odločil obiskati psihiatra,ki mi je predpisal zdravilo Dulsevia 60mg.Problem je tudi služba,saj sem zdaj že v bolniški od 9.januarja,saj enostavno nezmorem it na šiht.Delodajalcu neupam povedati kakšne probleme imam,in vedno ko me pokliče kdo iz službe me prevzame takšen strah,da bi najraje telefon izklopil in se skril pod kakšen kamen,Res nevem kaj naj naredim…..seveda sem tudi v strahu da bi izgubil službo,kar bi stvar še poslabšalo.Vem,da nihče od vas nima čarobne palice ki bi mi pomagala ampak vseeno,če ima kdo kakšen nasvet bom vesel.
Pozdravljeni,
zdravilo lahko začne delovati šele po nekaj tednih. Vzrokov za vaše težave ne bo razrešilo, bo pa lahko pomagalo pri zmanjšanju simptomov.
Vaše zdravstveno stanje je vaša zasebna stvar in ne rabite razlagati zakaj ste na bolniški. Verjamem pa, da vam je strah pred izgubo službe še dodatna in v tem času nepotrebna obremenitev.
Vsi te simptomi so znak, da nekaj ni v redu in da je potrebna sprememba. Priporočam vam, da poizkusite tudi s psihoterapijo. Tam boste lahko spregovorili o vaših težavah in doživljanju na raznih področjih. Nekje v tem tudi ležijo vzroki za vaše simptome. Razrešitev naših globljih notranjih vsebin sčasoma zmanjša bolezenski pritisk (panični napadi, tesnoba, zmanjšan apetit, težave s spanjem…).
S prijaznimi pozdravi,
Pozdravljeni!
Morda bo še kdo od bralcev napisal svojo izkušnjo.
Kakšna je vaša izkušnja? Si želite prenehati jemati Dulsevio? Kakšne ovire vidite?
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravleni.Počutim se dobro jemljem ze par mesecev zdravilo depakin in rada bi prenehala z jemanjem tega zdravila saj se redim in zelo mi odpadajo lasje.Počutje je pa zelo dobro nimam psihičnih težav od tablet sem zelo utrujena.Ali ima kdo nasvet kako prenehati?Saj sem zacela že zmajnševati dozo.Hvala.Lp
Pozdravljeni,
Povečanje telesne mase in izpadanje las sta znana stranska učinka zdravila Depakin. Če opažate te simptome in se počutite utrujeni zaradi zdravila, je zelo pomembno, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom ali psihiatrom. Samostojno zmanjševanje doze ali prenehanje jemanja zdravila lahko privede do neželenih posledic, vključno s poslabšanjem vašega psihičnega stanja.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni,
če se lahko navežem na temo – sama jemljem AD Tritticco, ki mi je bil predpisan za nespečnost, in sicer zdaj že približno 3 leta. Uspelo mi je priti na tretjino tablete (50 mg) na vsak drugi dan, a bi rada zdravilo povsem opustila in ga menjala s kakšno zeliščno alternativo. Kar se prodaja po lekarnah, mi ne koristi kaj dosti, ko pride takšna noč, da spanca ni od nikoder. Prosila bi vas za nasvet, s čim si lahko pomagam, mogoče veste za kakšno novost glede zdravljenja nespečnosti? Bo v redu, če AD postopoma zmanjšujem, kmalu recimo na vsak 3. dan, potem na vsak 4. in tako dalje?
Hvala lepa za vaš nasvet.
Pozdravljeni!
V psihoanalitični teoriji je pogosto poudarjeno, da lahko nespečnost in druge težave s spanjem služijo kot očitni simptomi potlačenih ali nerazrešenih psihičnih konfliktov. Te konflikte lahko sestavljajo različne oblike čustvenih, kognitivnih ali čustveno-kognitivnih elementov, ki so bodisi nezavedni ali delno zavedni. Na primer, nespečnost lahko izvira iz nerazrešenih čustvenih konfliktov ali stvari iz preteklosti, ki jih oseba ni mogla ali želela obdelati. Prav tako lahko težave s spanjem kažejo na potlačeno anksioznost ali stres, ki ohranja visoko stopnjo aktivacije v živčnem sistemu in s tem otežuje spanje.
Medtem ko farmakološka sredstva, kot so antidepresivi (ali morda zeliščne alternative), lahko zagotavljajo začasno olajšanje simptomov, žal ne morejo odpraviti osnovnega psihičnega problema. Zato je v teh primerih psihoterapija ali psihoanalitična terapija lahko zelo koristna. V takem terapevtskem okolju se lahko poglobite v raziskovanje svojih nezavednih miselnih procesov in čustvenih stanj, ki lahko pomagajo razkriti globlje vzroke vaših težav s spanjem.
Za uporabo zdravil se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam je zdravilo predpisal.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni,
Tudi jaz imam probleme ki so vrjetno psiholoski. In sicer je pri meni zadnje case prisoten strah pred boleznijo. Nekaj casa nazaj so mi odkrili slabokrvnost, hemoglobin sem imela kar nizek, dobila sem infuzije zeleza. Hitro smo nasli vzrok za mojo slabokrvnost in stanje se mi je hitro popravilo. Tudi izvidi so bili ok. Problem pa je v temu da se še vedno slabo pocutim sem živčna sitiska me v zelodcu in prsih tezje diham imam zategnjene misice v vratu in nimam apetita. Se vedno je prisoten strah sploh se ne morem pomiriti vse skupaj postaja ze zelo nadlezno. Ni mi do druzbe in se zadrzujem bolj doma kar stvar se poslabsa saj potem samo razmisljam o tem kaj je zmano narobe. Veliko sem se ukvarjala s sportom sedaj mi sploh ni do tega, ker tudi mislim da se mi bo glede na to da se ne pocitim najbolje kaj zgodilo. Naj povem da sem panicne napade ze dozivela ampak je ponavadi to hitro minilo. Sedaj pa se mi ze kar nekaj casa vlece. Zanima me ali je mozno da stres tako vpliva name in povzroca tezave s slabim pocutjem ?
Pozdravljeni!
Razumem, da se trenutno spopadate s številnimi čustvenimi in telesnimi težavami, in izkazujete izjemno samo-zavedanje, ko prepoznavate, da so te lahko povezane s psihološkimi dejavniki. Iz psihoanalitičnega vidika bi lahko vaše izkušnje in strahovi izhajali iz globljih, morda nezavednih konfliktov in občutkov.
Vaš strah pred boleznijo in simptomi, kot so težave z dihanjem in mišična napetost, bi lahko bili odraz potlačenih anksioznosti ali občutkov, ki izvirajo iz izkušenj izgube ali nemoči. Telesna simptomatika lahko služi kot simptomatski odziv na to nezavedno stisko, ki se lahko manifestira v telesnih oblikah. Vaše izogibanje družbenim interakcijam in športu, pa tudi obsesivno razmišljanje o vašem zdravstvenem stanju, so morda načini, kako se zaščitite pred občutki nemoči in strahu ter so lahko obrambni mehanizmi, s katerimi poskušate obvladovati svojo anksioznost.
Psihoanalitični pristop bi tudi raziskal možnost, da vaša sedanja čustvena stanja in odzivi na situacije in ljudi okoli vas morda izhajajo iz prenesenih občutkov iz vaše preteklosti, še posebej iz zgodnjega otroštva. Z razumevanjem in obdelavo teh globoko zakoreninjenih in morda potlačenih občutkov bi lahko pridobili vpogled v svoje trenutne strahove in težave ter začeli graditi bolj konstruktivne načine spopadanja z njimi.
Seveda, za pridobitev globljega vpogleda v te kompleksne in medsebojno povezane vidike vašega doživljanja bi bilo priporočljivo, da razmislite o iskanju pomoči pri psihoanalitiku ali drugem psihoanalitično usposobljenem terapevtu.
Vse najboljše v vaši poti raziskovanja in osebnega razvoja.
Lep pozdrav,
Miha Štrukelj