“popotnica” Priznam, da sem včeraj zvečer prebral vse vaše komentarje od začetka. Mislim, da sem tiste svoje komentarje zelo zadel in ljubezen je odšla po gobe, kriva sta pa oba. Pa vendar, vi ste skočila drugemu v objem in prevarala svojega moža. Zdaj ste ga pa še zapustila. Četudi ste odšla od doma in to jemljete za žrtev, to ni, ker ste odvisna od svojih potez. Kot ste dejala, to bo itak pokazal čas. “Itak”, kako neprizadeto mi to deluje.

Kakorkoli, veliko sreče v novem zakonu, še več sreče pa želim vašemu možu. Četudi je delal napake, počela ste jih tudi Vi. Nikoli ni samo en kriv za slab zakon. Glavno ceno bo pa plačal on. Vas greje nova ljubezen in imate oporo pri svojem početju od tistega, ki ima tukaj tudi svoje interese. Vaš mož pa nima ničesar več. Upam, da bo dovolj trden in bo zmagal to bitko, si postavil novo kvalitetno zvezo in zmagal nad življenjem.

Popolnoma iskreno:
V svojem bistvu vam iskreno želim res vse dobro, vsem Vam. Če bi pa moral povedati iz svojega ega, bi pa rekel, da vam želim, da se vam zgodi vse to, kar ste storila svojemu možu. Da bi bila razočarana in sesuta. Da bi plačala ceno, ki jo je plačal vaš mož. Vidite razliko med mojim bistvom in egom?

Oprostite, ampak še jaz bi se tu oglasila s kratkim komentarjem
Prvič, Matej, opažam, da zelo sočustvujete z možem od popotnice, pišete, da je ostal brez tistega, kar najbolj ljubi ……, tako kot bi ga poznali. Ta interpretacija verjetno izhaja iz vaših izkušenj in ni nujno resnična. Nasplošno se vam “prevarani” partnerji nekam sumljivo preveč smilijo. Jaz mislim, da je bolje, da gresta dva narazen, če ni več ljubezni. In po moje ima popotnica prav, ko je napisala,da je njen odhod tudi v dobro njenega moža. V zadnjem času sem naletela na dva primera, kjer je žena umrla in sta vdovca čisto “zaživela”, zacvetela. Meni je pa ob tem hudo. Sicer smo pa ženske s tega vidika bolj pogumne….
Drugič pa kar se tiče EGA in JAZ SEM (bistva) in teh duhovnih razpravljanj. Jaz sem že nekaj časa nazaj naletela na Tolle-jev intervju in potem z zanimanjem prebrala njegovo “New earth” (še preden so jo prevedli). Veliko stvari se mi zdi zelo uporabnih, ampak nekako ne morem pa čisto nekritično čez vso razvito teorijo. Veliko je tudi klobasanja, nesmislov…. že v uvodu. In če pomislim, koliko je Tolle s tem zaslužil…..Tu imam občutek, kot da si se na pamet naučil njegovo pisanje in nam zdaj pridigaš. Seveda, povdarjam, to je samo moj občutek.
Popotnico pa občudujem in ji želim veliko sreče v prihodnosti.

mene pa zanima matej kako lahko ti ves koliko in kako je kdo koga ljubil?kako ljubimo in kako smo ljubleni vemo lahko samo zase,kaj je v tujih srcih in glavah je zelo tezko vedeti,kdor bi imel to sposobnost bi bil najbolj iskan clovek na svetu.

Podpišem pod post od sterilne.

Matej 23 se res nekritično solidarizira s tem prevaranim možem. To ne kaže ravno na zdravo rekacijo, prej na težave z lastnim egom in je v čsiti kontradikciji z vsemi teorijami, ki jih razlaga tukaj.

Ne vem zakaj ni bil objavljem moj post, kjer sem replicirala na njegove nebuloze o “spancu”.?

Tisti možek je spančkal, ko je žena kričala po pomoči, iskala knjige in ga rukala naj se vendar že zbudi in se igra z njo! Torej????

Popotnica ne pusti si nabijat krivde od napačnih ljudi! Kolikor te berem si itak na pravi poti, ne pozabi na trdo delo tudi v bodoče, pa zapomni si, da vsaka teroija napisana v kljigah tudi ni zlata – imaš tudi svoj um, da lahko presodiš kaj se sveti in kaj se le blešči.

@SE KDAJ VPRAŠAŠ?????

Ljudje ste grozni, nabijate in sploh ne berete natančno. Popotnica je začela knjige brati, ko se ji je zgodil ljubček. Skrulajte navzgor in iščite.

Napačen človek je zagotovo tisti, ki nekaj nabija pa se niti ne poglobi, niti ne bere in daje nasvete. To ni fuzbal tekma, ljudje.

Kljub vsemu pa se prav na tem forumu dela velika razlika med varajočimi moškimi in ženskami in to lahko kar lepo priznate. Mateju dam lahko vsaj v tem prav, da dejansko ne vemo o njenem možu nič in tudi takrat, ko nekdo svojo situacijo opisuje (naj bo varajoči ali prevaran) je to vedno samo en vidik. Ni se zgodilo enkrat, da se je slučajno oglasila tudi druga stran in se je izjasnilo, da so bile nekatera dejstva le nekoliko drugačna ali pa zamolčana.

Praviš,da ljudje nabijajo, ti pa ne znaš lepo napisati. In kdo ste vi, da znate oceniti, kdo deli pametne nasvete?

Znate pa provocirati. To pa ja.

In ja, vedno bolj sem pozoren na ljudi, ki izstopajo, na žalost pri večini uporabnikov na teh forumih, izstopate predvsem negativno.

primož

@Sterilna.

Ja, priznam, da sočustvujem z možem, ker sem v njegovih potezah, ki jih je opisala popotnica spoznal nekoga, ki je pač zaspal, jemal nekatere stvari za samoumevne in bil za to kaznovan na zelo krut način. Ti dve osebi sta se nekoč imeli radi, imata otroke, vedno bi morala delati na odnosu en z drugim. Vse v našem življenju ima vzpone in padce, jaz sem osebno danes s svojo partnerko doživljam zelo močno ljubezen, nikoli še nisem tako ljubil, kot ljubim. Res sem srečen. In priznam da tudi nesrečen, ko berem takšne zgodbe.

Opazil sem tudi, da je sopotnica začela z branjem čtiva takrat, ko se ji je zgodil tanovi, ne prej. Kar pomeni, da je tudi ona zaspala v tem odnosu in ni tako, kot piše kasneje spet “Se kdaj vprašaš”, ki ne bere natančno, pa kljub vsemu stresa komentarje.

Okoli Tolleja. Jaz ga skoraj ne povzemam. Vse kar sem od njega uporabil je osnovna definicija človeka, kako je sestavljen. Ljudje se istovetijo z umom. Tu Tolle zelo lepo natančno in fenomenalno, razumljivo še takemu laiku obrazloži, kaj dejansko je um, kako nam služi in kdaj postanemo sužnji tega uma, ko se začnemo z njim istovetiti. Ko mislimo, da smo to, kar mislimo.

Zato je Tolle v pomoč tistim, ki berejo Učbenik Življenja in si nekatere stvari razložijo popolnoma narobe. Med tistimi, ki si je Učbenik življenja razlagal narobe sem bil tudi sam in bi se mi to, kar se je zgodilo popotnici tudi skorajda zgodilo. Rešil me je splet okoliščin. Ne nabijam tukaj samo teorije, ampak sem nekaj od tega tudi skusil v svojem življenju. Drugi komentatorji me v tem primeru sploh ne zanimate, (se na vas več ne bom obračal), ker berete polovično in se ne poglabljate dovolj. Seveda je potem najlaže napadati mene, ki nimam tukaj nikakršnega interesa, razen “sopotnici” pojasniti določene zadeve. Ne bojte se, da ji bom speljal “tanovega”, ona se je že itak odločila zanj. Saj nismo navijači na nogometni tekmi.

Za sopotnico…
Moja zgodba 1. Pred leti sem se po nekaj mesečnem znanstvu, do svoje skrajnosti zaljubil v res luštno in lepo TV-voditeljico, ki je isto čutila do mene. Sam se bil takrat že vezan in imel sem že tudi otroka. Zadeva je v nekem času pripeljala tako daleč, da sva bila noro zaljubljena, prav zares sva jokala skupaj, se veselila najine zveze, bila mi je pisana na kožo POPOLNOMA, prav dihala je z mano in se mi je zakon z mojo ženo kar naenkrat zdel popolna napaka, zdelo se mi je da je premalo sposobna, da se premalo trudi, da je nekako otopela, skratka zelo podobno, kot se je sopotnici zgodilo pri njeni zgodbi (naj me sama popravi, če ni tako). Komunikacija z “ljubico” je bila res super, začela sva se pogovarjati o skupnih ciljih, o tem kaj se komu vsakodnevno dogaja na poslovnem področju, velikokrat me je poklicala in prosila za kakšen nasvet itd. Pazi, sopotnica! Skupaj sva s to ljubico brala Učbenik življenja, tudi tisti del, ki govori o naših željah, bil sem prepričan da je ta želja po Marini (ime ljubice) legitimna, da mi je namenjena in da sva si usojena!!! Prasila nam pove, kaj nam želi dati preko želja, a ne, sopotnica? Tudi jaz tako kot ti, pred tem nisem nikoli grešil, nikoli si želel druge ženske, moja žena je bila do takrat zame vse. Potem se je pa zgodil splet okoliščin, ki naju je oddaljil enega od drugega. Za razliko od tvojega moža, ki kar nekaj časa ni vedel o tem nič, jaz tega nisem tako dobro skrival (nisem se niti posebej trudil) in je moja partnerka to izvedela prej. Trenutek razčiščevanja odnosov se je zgodil prej in ne pozneje, kot pri tebi, kjer se je odnos razrasel do kritične točke, ko se ne želiš več vrniti. Jaz sem s svojim intelektom in s komunikacijo tako s partnerico, kot ljubico cincal, nisem nekaj časa mogel ne naprej ne nazaj. Na koncu sem se odločil za partnerko. EPILOG: pred mesecem dni sem po nekaj letih govoril z Marino. Danes je stara 32 let (z mojo ženo sta približno iste starosti) in odkar sva se nazadnje slišala je minilo kar nekaj let. Kljub temu, da je huda bejba je razen aferic in ene daljše zveze v vmesnem obdobju ta trenutek samska. Veš kaj me je začudilo? Začudilo me je to, kako se nisem imel z njo kaj pametnega pogovarjati, kako res nič ne čutim do nje, pulz mi ni poskočil niti za trenutek, pa je bil telefonski pogovor zelo prijazen, govorila mi je na dolgo in široko, kaj se ji je vmes zgodilo, full je bila vesela mojega klica, ker se že nekaj let nisva slišala, vprašala je celo, kako je Eva (moja žena) in otroci, bil je lep pogovor, ampak čutil nisem nič. Kje je zdaj ta prasila s svojimi željami??? In kako to, da sem danes RES srečen in da je srečna tudi moja partnerka z mano? To je vendar tista ženska, ki se ni dovolj trudila, ni bila dovolj uspešna, malce otopela in zaspana??? In Marina je bila takrat zame vse. Bil sem popolnoma prepričan, da jo poznam že 10000 let in da za nekaj takega ne mislil zafurati preostanka življenja z mojo ženo. Ker bom na večno nesrečen. Prav ta občutek sem imel takrat. Kadar sem bil skupaj z Marino, me je ponesla s svojo energijo med oblake, pri partnerki doma nisem mogel zdržati, zraven nje sem se počutil kot ujet ptič, zvezan, depresiven… :((( Zakaj danes temu ni tako? Saj je minilo samo nekaj let? In nikoli se nisem z njo niti skregal, niti takrat ob slovesu, ko sem dal sebi in moji ženi še eno priložnost.

Moja zgodba 2 ……… za drugi del ta trenutek res nimam časa in tudi ne želim ga pisati, ker opažam, da na teh forumih nisem ravno zaželjen. Če bo sopotnica izakazala zanimanje bom razložil še drugi del, ki se mi je tudi zgodil, vendar nisem bil jaz tisti, ki se je zaljubil. To je zgodba človeka, ki se je zaljubil v mojo ženo. In maščevanje moje žene za moje varanje. Precej podobno temu, kar je pisala sopotnica.

Če slučajno zaključujem javljanje….lep pozdrav vsem in brez zamere ;)

@moderator: pametne nasvete lahko da v osnovi samo tisti, ki v predpogoju natančno prebere. A ni vloga moderatorja nevtralna? A ni vloga moderatorja, da kritiko sprejme in poskuša ugotoviti, če ima mogoče uporabnik prav? Zakaj se branite, pred kom?

Ta zapis zopet postavlja druge v “ničvreden ali manjvreden” opis.

@moderator: pametne nasvete lahko da v osnovi samo tisti, ki v predpogoju natančno prebere. A ni vloga moderatorja nevtralna? A ni vloga moderatorja, da kritiko sprejme in poskuša ugotoviti, če ima mogoče uporabnik prav? Zakaj se branite, pred kom?[/quote]

In vse si narobe predstavljate. Če ne veste kakšna je vloga moderatorja, se ne poglabljajte v to, prav tako bi morali zelo dobro poznati internet in forume kot način komunikacije in ga poleg zelo dobrega razumevanja, povezati še z internimi pravili, tudi nenapisanimi, ki so se izobrlikovali skozi desetletje.

Zato je vsako pametovanje brezpredmetno. V osnovi imate premalo verodostojnih in kredibilnih informacij, da bi lahko z mano polimizirali.

Primož

Matej23 (numerološko res dobra številka!), mislim, da je tudi pri tebi tvoj ego še zelo prisoten, vsaj če sodim po tem, kako tu popotnici in ostalim soliš pamet. Vse kar je napisala popotnica, ti interpretiraš po svoje, čeprav ne poznaš ozadja, ampak iz nekaj stavkov kar enostavno veš kako stojijo stvari. Imaš pa res nadpovprečne sposobnosti!! Ji že želiš srečo v novem zakonu, pa iz njenih stavkov razberem, da so stvari še odprte. Ali si res iskren (in pišeš iz svojega bistva), ali le pišeš tisto kar si se naučil v teoriji ko si bral Tollijevo knjigo? Po tem, kar si napisal popotnici in ji “dobronamerno prikazal drugo plat medalje”, se mi zdi, da samo hočeš da se bo začela kesat in da se ji bo zbudila vest (bistvo!). Že, že, samo škoda je narejena in nikjer ni napisala da obtožuje samo moža – vsak sta prevzela svoj del odgovornosti, oz. je ona priznala svoje varanje in čustveno navezanost na drugega! Moje skromno mnenje je, da je v tem primeru bolje, da gresta narazen in se potrudita kvalitetneje preživeti drugi del življenja, ker zaupanje je šlo… Biti zbujen vsak dan, ne pa ležerno dremati v sivini vsakdana in potem ko naredi bum – je pa groza! Lekcija je zelo huda (življenska!), važno je le, da se pobereš in greš naprej. Za take stvari pa je vsak sam odgovoren, je pa dejstvo, da eni jokajo nad svojo usodo, drugi pa gredo pogumno naprej. Zakaj je prišlo pri popotnici tako kot je, pa ona in njen mož najbolje vesta! Res je njen mož revež, če se ni iz te hude lekcije nič naučil. Mislim pa, da ona le ni tako brezčutna kot se mogoče tebi zdi (itak!), češ, da gleda samo nase, navsezadnje je mati in pravi, da je dala že precej skoz! Pa tudi če bi bila tako brezčutna, ne bi na ta forum sploh pisala, ampak bi šla brezobzirno svojo pot…
Nekateri pravijo tudi, da so nam v življenju določene stvari usojene oz. se jih že sami izberemo predno se rodimo, torej je samo važno, kako to speljemo. Da znamo stvari sprejemat in se iz teh “lekcij” kaj naučimo ter tudi druge sprejemamo v njihovih odločitvah. Kot je že napisala gor “se kdaj vprašaš” – lahko spremenimo sebe, drugih ne…, k temu pa spada tudi to, da znamo sprejemati druge take kot so, drugače bolje da se jih ognemo. Tudi ti Matej23 si marsikaj pametnega napisal (ego potolažen?), no, malce že pretiravaš s svojim pametovanjem tu na forumu…
No, vsak ima svojo filozofijo, ti Matej23 imaš svojo, jaz svojo, popotnica svojo…

Če čisto po pravici povem, mi je MON postal totalno brezvezen od kar se ta “Matej23” vtika v vsak post. Sploh ni več isto kot kak mesec nazaj.

lp

Naravni zakon je, da se stvari prej ali slej postavijo na svoje mesto.

Nič bat.

primož

tako hudo pa spet ni no

Avgusta, hvala za dober komentar, vendar tudi vi ne berete dobro. Pišete, da so stvari še odprte, medtem ko je popotnica zgoraj napisala, da se z naslednjim letom verjetno seli v rubriko “ločitev”. Se pravi, da je odločitev bolj kot ne zacementirana.

Pravite, da solim pamet. Kaj pa so vsi ti nasveti ostalih forumašev na tej temi (razen obzorje), ki jo vzpodbujajo, da nadaljuje po tej poti? A to pa ni soljenje pameti? Zakaj je moja obrazložitev, ki ima temelju tudi v znanju (ker veliko berem) soljenje pameti, medtem ko ostala mnenja niso, čeprav avtorji teh nasvetov niti natančno ne berejo (lahko vidite od vrstice do vrstice), niti ne morejo oponirati na teoretični ravni. Bi bil vesel vašega odgovora.

ja veš, na koncu se izkaže, da vsi izhajamo iz sebe. ti si si želel in nisi… in ne upaš niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi…

zato tako vztrajno prepričuješ, da je klobasa klobasa…

pa je res? ti tega ne boš nikoli vedel.
jaz pa vem 🙂

Matej, prav ugotavljaš, da sem se jaz že odločila, ker sem že predaleč, preveč stvari je bilo in tudi če bi hotela vzpostaviti vezo z možem nazaj, bi blo to verjetno samo “vegetiranje”. Ne grem probat, čeprav je res tako kot ugotavljaš, da bo največjo ceno plačal mož (ampak, kdo ve? – včasih pa je življenje zelo nepredvidljivo!,). Verjemi pa, da je k temu v veliki meri sam prispeval, zelo mi je žal zanj, a tako je in ne mislim več o tem razpravljati. Na vse drugo pa je večinoma odgovorila že “avgusta”, se lahko podpišem pod njen post. Lahko napišeš tudi svojo drugo zgodbo, je zanimivo brat različne izkušnje. Vsekakor pa si imel več sreče kot jaz, vsaj kar se tiče dejstva, da te je splet okoliščin oddaljil od ljubice. Jaz te “sreče” nisem imela, če je to pač “sreča”, dobro pa se zavedam da sem izbrala težjo pot, čeprav se niti malo ne želim postavljati v vlogo žrtve. To bi bila, če bi ostala v vezi z možem in se “žrtvovala” samo zaradi otrok. Pa ne bom več filozofirala, kot je že avgusta omenila, ima pač vsak svojo “filozofijo”…
Želim vam samo še lepe praznike…

Matej, zdaj te precej bolje razumem.

Ti si kot tisti bivši kadilci, ki postanejo bolj sovražni do kadilcev kot katerikoli nekadilec.
To pa zato, ker se sramujejo svoje lastne šibkosti v časih, ko so še bili kadilci. In z gnusom in zaničevanjem kadilcev se na nek način “opravičujejo” sami sebi ter zanikujejo ta del svoje šibkosti. V veliki meri iz podzavestnega strahu, da bi jih ta šibkost spet prevzela in se ji ne bi mogli upreti. Na ta način skušajo svojo slabost iztrgati iz sebe.

Tvoja zgodba je tako zelo povprečna in običajna zgodba večine varalic. Nisi nič posebnega v tem.

Ampak ti nisi sprejel te svoje karakterne slabosti, nisi sebi oprostil, zato skušaš to “očiščenje” doseči z gnusom do ostalih varalic. Ker pri tem svojem početju čutiš, da nam nisi enak, da si nad nami, da se ravno s svojim sovraštvom in gnevom dviguješ nad nami in uničuješ to svojo karakterno slabost.

Kar pa seveda ni res. Resnica je ravno nasprotna. S svojo nestrpnostjo in zaničevanjem si tako zelo nizko, nižje od varalic. In če se še tako trudiš, da bi bil karakterno enak zvestim, nikoli ne boš. Ker imaš to seme v sebi, sposoben si varati, sposoben si se zaljubiti v drugo osebo kljub obstoječemu partnerstvu. Sposoben si partnerju lagati in prikrivati.

To si ti. In prevara se ti lahko ponovi. Ker je v resnici v sebi nisi razčistil, nisi sprejel sebe, nisi karakterno zrasel, nisi postal boljši človek. Nisi iz svoje izkušnje potegnil prav nič pozitivnega (npr., da imamo ljudje slabosti, da v bolečini ali strahu lahko prizadanemo najbližje, da delamo napake in sprejemamo slabe odločitve, ali preprosto, da človek ni popolno bitje, a kljub temu ni poosebljanje zla – pustimo izjeme kot so Hitler, Stalin ipd., ki so umorili milijone ljudi), prav nobene življenjske izkušnje nisi potegnil, ki bi te naredila boljšega človeka.

Tvoja lastna prevara je iz tebe potegnila vse najslabše. Sovražiš ta del sebe, to svojo izkušnjo, in zato tudi vse ljudi, ki so ti v tej izkušnji enaki.

Ker če bi bil sposoben odpustiti sebi, potem bi bil sposoben isti greh odpustiti tudi drugim.

Dejansko se mi smiliš. Tvoje sovraštvo do varalic je samo odsev sovraštva do samega sebe.

Popotnica.

Ne bom napisal druge zgodbe, ker tukaj nekako kljub pravilnim predvidevanjem nisem zaželen. Grozno veliko napak si svojim pavšalnimi nasveti dovolijo tako komentatorji, kot moderatorji. In forum ni uravnotežen, zato nekdo, kot jaz, tako “ven useka”.

Hvala, ker si bila toliko poštena in si potrdila moja predvidevanja.

Seveda je bil kriv tudi mož. V veliki meri? Ker ni dovolj uspešen? Ampak krivda na tvoji strani ni manjša, je še večja, varala si telesno in čustveno. S knjigami si “operirala”, ko se je zgodil ljubček in brala z egom in ne s svojim bistvom (tudi jaz sem tako naredil, ufff, kako narobe).

Priznam, da ti ne znam dati nasveta (pa bi zelo rad), kaj in kako “pomagaj” (če sploh) možu, kljub temu, če oziroma ker ga boš pustila, ker pač ne vem, kakšen je. Ampak bojim se, res se bojim, da se ne bo pobral. Ta leta so za moškega zelo kritična, njegova reakcija na tvoj odhod pa kažejo, da je kljub zaspanosti v odnosu bil čustveno vpleten v tvoje energije. Zelo težko bo našel kvalitetno partnerko (predvidevanja).

Kot si dejala, mož še vedno upa, da si boš premislila. Tu se vidi, koliko je dejansko sedaj pripravljen požreti, samo da se vrne njegova ljubljena oseba. Prepričan sem, da bi tudi podpisal pakt s hudičem, obljubil, da nikoli v življenju ne bo niti omenil tvoje napake, samo da bi se vrnila. Se strinjaš? Ne drži ga v negotovosti, ker bo trpljenje samo še hujše.

Če bi še slišali njegovo zgodbo, bi se marsikdo na tem forumu prekleto “ugriznil v jezik”, preden bi kaj tipkal.

Jaz osebno imam zelo močan ego (kar ni nič narobe, če ga imaš v kontroli) in to, kar se je zgodilo tvojemu možu, se je tudi meni. Ja, kasneje sem se znašel tudi v obratni situaciji. Najprej sem varal in nato bil prevaran od partnerke, s katero sem še danes. Ampak za razliko od tvojega moža, jaz nisem spal. Takrat sem odreagiral s svojim egom. Veš kako? Namesto, da bi težil partnerki, sem se dobil z njenim ljubimcem in sem ga poprosil, da pusti mojo ženo pri miru, ker imava otroke in ker jo ljubim in ker sem ji sposoben odpustiti. “Prosil sem ga za 1/2 leta, ravno tako že prej tudi ženo in če ne bova uspela, se bova pač razšla. Zanimivo, žena se je strinjala, on pa ne, prekleti egoist. Ker je odreagiral z egom, sem tudi jaz odreagiral z egom in potem “ponudbe” ni mogel zavrniti. Hudo je bilo, ker je partnerka naredila napako, pa ji nisem smel nič očitati, trpel sem kot pes in boril sem se za svoj zakon in naklonjenost žene. Ta tvoj novi moški kljub tvoji zaljubljenosti vanj, ni v redu oseba. Pravi moški nikoli ne bi razbijal družine. Pravi moški ne trga žene svojemu možu. Tak moški ni niti malo kvaliteten, pa lahko še 1000x napišeš, da te ljubi. V to osebo si zaljubljena, pa tudi to bo minilo. In takrat, ko bo minilo, se bo pokazal, kakšne “kvalitete” je njegova ljubezen do tebe. Takrat. Predvidevam, da je tudi finančno uspešnejši od tvojega moža, ponavadi vedno prevlada skupek razlogov, zakaj se to zgodi.

Če bi se to meni danes zgodilo, bi takoj pobral svoje stvari in odšel. Nikoli več se ne bi vrnil. Nikoli ne bi živel v hiši, ki sem jo gradil s partnerko, ker bi bila bolečina prehuda. Zakaj ti to govorim. Ne izkoriščaj moža za svoje egoistične namene vzpostaviti si novo življenje tudi na “njegovem hrbtu”. Tako, kot si si ti vzela pravico oditi, bi tudi on to moral storiti. Tista hiša je vajino prekletstvo. Tam sta se izgubila (pišem v metafori). Če bo ostal tam, se ne bo nikoli izkopal.

Imam prelepo ženo, ki me ljubi, dva otroka in kariero, ki se mi počasi vzpenja. Nikoli v življenju nisem bil srečnejši, kot sem danes, ampak me je ta zgodba zelo prizadela. Moje srce je z leti postalo “mehkejše”. Deset let nazaj bi se še rogal “bedaku”, ki mu je ženska nataknila rogove. Večina tipov je takšnih. Varajo in se rogajo.

Žalostno, res žalostno.

Ostale prosim, da me ne obsojate za moje trditve.

Moderatorjem! Vidim, da so ti “naravni zakoni”, kot jih je omenil Primož, takšni, da me moderirate in noben komentar ne pride več v sistem.

Lepo prosim, da v eter spustite moj odgovor popotnici, ki sem ga oddal pred nekaj minutami. Tam je nekaj napotkov in stvari, ki se meni (mogoče samo meni) zdijo pomembni. Če mi ugodite, ne bom več komentiral na tem portalu in vam “kalil” vaš mir.

Hvala vnaprej.

Dokaz, da res ne veste, kako moderatorstvo poteka. Kater komentar ni prišel v eter? Samo neučakani ste in mislite, da smo takoj, ko vi nekaj napišete za računalnikom.

Tukaj se vidi vaš odnos do natančnega branja ali razumevanja. Niti enega sporočila nismo moderirali, glede na vaše reakcije, pa je čas, da jih začnemo.

Primož