Bulimijo sem imela 5 let. Abstiniram dobrih 6 mesecov. Če lahko rečem da abstiniram, zame bulimije ni več v mojem življenju in nimam niti najmanjše želje po njej. Kar se bulimije tiče sem v svoji glavi zelo dobro razčistila. Enostavno je ne želim več. Moja samopodoba.. pa še vedno ni čisto vredu. Ne morem biti zadovoljna sama s sabo če nisem povsem suhcena. Zdaj sem se poredila za kakšne 4 kg in že vidim povsod “odvečen špeh” in me je sram obleči majčko z naramnicami. Pa vem da to ni prav. Vem da bi se morala sprejemati kakršnakoli sem, saj mi je jasno da ne bom nikoli več zgledala bolje kakor v letih kot sem in tudi to da je normalno da se ljudje spreminjamo. Tudi vem kako čudovito je življenje in kako škoda je “nepotrebnega” obremenjevanja. Sprašujem se ali gre za bolezen oz nekaj kar mi je pač ostalo in bi bilo treba še odstraniti, ali je to lahko povsem normalno in gre za pomanjkanje samodiscipline ker pač nisem obdržala željene teže in imam potem zato slabo vest? Zelo me zanima kakšne misli imajo predvsem punce ki so bolezen premagale. Naj bi se ozdravljen človek popolnoma rešil te obremenjenosti s kilogrami in ali je to sploh možno za nekoga ki je prebolel motnjo hranjenja?

Pozdravljena Manna,

za tabo je težak boj s hrano in vse čestitke, da si se odločila spremeniti svoje življenje. Pomembno je, da se zavedaš, da si lahko pomagaš tudi pri nesprejemanju zunanjega videza. Ne morem trditi, da to kar praviš o svojem telesu in videzu ni ostanek nerazrešenih stvari iz preteklosti. Lahko so te vrstniki zbadali s tem kako izgledaš in ti je to ostalo v podzavesti. Poleg tega je celotna družba naravnana na vitkost. Sprejemanje lastnega telesa, je dolgotrajen proces.
Predlagam ti, da razmisliš o vključitvi v kakšne delavnice na temo telesne
samopodobe. Na naslovni strani foruma imaš na vrhu sporočil vabilo za udeležbo na delavnico o telesni samopodobi -body image. Preberi si in preveri, če bi te zanimalo. Udeležba na delavnici bi ti mogoče vsaj malo pomagala bolje razumeti od kje izvira tvoja slaba samopodoba in kaj lahko storiš.
Lahko pa razmisliš tudi o vključitvi v svetovanje, kjer bi delala izrecno na izboljšanju samopodobe. Lahko se obrneš na ljudi, ki so ti že pomagali skozi tvoj boj z bulimijo ali pa kontaktiraš nas na naslovu [email protected] ali nas pokliči na tel. št. 01/25 11 602 in bomo skupaj skušali najti primerno možnost kaj bi lahko storila.

Želim ti lep dan,

Tatjana

Pozdravljena Manna!
Najprej ti čestitam, da si prenehala z bulimijo. Glede občutkov, ki jih imaš je to čisto normalno. Slaba vest, izgubljanje kontrole in slaba samopodoba. Čudežnega zdravila tukaj ni. Dobro poznam vso to agonijo. Res si lepo napisala, da je brez vsakega smisla se celo življenje ubadat s hrano. Odnosom do hrane… Zavedaš se, da problem je nekje drugje in da boš spremenila.So padci in vzponi.Pri tebi gre vse v pozitivo. Nikar se ne obremenuj z kilogrami. Saj veš, da vsekakor kakšnega še potrebuješ.Predvsem pa za nič nisi kriva in imej se neskončno rada. Tako, da si dovoliš samo dobre stvari in to hrana definitivno je. Saj brez nje ni življenja. Obremenjenosti in motenj se težko rešiš. Z njimi živiš in počasi te ne motijo več in takrat je po moje najlepše.
Vse dobro in piši še kaj!