Star sem 23 let, težak 85 kg. Pred dvemi leti sem imel 120 kg ampak mi je spomočjo dietologa uspelo shujšati.
Zdaj pa naprej s problemom:
Rad bi še shujšal, toda mi ne uspe. Zakaj? Ker držim dieto (od dietologa) kaka 2 ali 3 dni in potem se nažrem in se zato počutim blazno kriv, potem pridejo paranoje (naj vam povem, da sem že dvakrat zbolel za obsesivno-kompulzivno motnjo – in jo tudi odpravil) in skušam vedno nove diete, moja mati po ponorela od vseh teh diet…
kaj naj storim? Kako naj se stabiliziram? Tako ne gre več naprej.

P.s. trenutno sem prevkar nehal jemati seroxat in jemljem Zoloft. Sem tudi na anksiolitikih in antipsihotikih (po potrebi)

Vsak nasvet je dobrodošel!

Dragi Luka,
vsekakor mora vašo terapijo z zdravili voditi specialist psihiater. Opozorila bi vas rada le glede jemanja anksiolitikov – teh ne gre jemati kot redno zdravilo, jemlje se jih najdalj tri do štiri tedne. V tem se razlikujejo od ostalih zdravil, ki jih omenjate. Ti namreč lahko povzročijo odvisnost in jih zato v redni terapiji odsvetujemo!!!
Glede napadov lakote pa – ljudje smo si po konstituciji različni. Niste napisal, kakšna je vaša višina. Možno je, da ste s hujšanjem že prešel tisto težo, ki bi bila za vas vaša normalna, zdrava. Vsi nismo enaki. Pogosto se namreč zgodi, da se volčja lakota pojavi, ko je telo pod svojo normalno težo. Še posebej pogosto pa pri ljudeh, ki so k temu bolj nagnjeni (najbrž že po naravi), kadar se ne prehranjujemo redno z ogljikovimi hidrati. kadar obroke izpuščamo ali se hranimo zelo enostransko. To se pri pogostih dietah rado zgodi!
Svetujem, da se vsaj za nekaj časa odločite, da prekinete z nadaljnim hujšanjem in poskušate z redno uranoteženo (čimbolj običajno) prehrano. Imejte urejene vsaj 4-5 obrokov na dan, v vsakem obroku naj bo približno 60% energijske vrednosti v obliki ogljikovih hidratov.
Dokazano je namreč, da reden vnos ogljikovih hidratov zmanjšuje ali celo povsem odpravi napade basanja s hrano.

Lepo pozdravljeni,
M Anderluh

Luka,

koliko cm pa imaš? Mogoče si že res na primerni teži.

Dosegel si že lep uspeh in bodi ponosen nase. Skušaj se čim več gibati in se normalno prehranjevati ter ne pričakuj hitrih uspehov, ampak si zastavi dolgoročne cilje.
Tudi sama se ubadam z odvečnimi kg in sem neprestano na dietah, toda ne za dolgo. Ko že slavim uspehe na tehtnici me spet zgrabi tista grozna želja po hrani, ki se ji ne morem upreti. In nato jem in jem in se bašem…saj je občutek in okus vse tiste hrane odličen, toda ko požreš že vse, takrat te obide tako grozen občutek krivde….po teh napadih mi včasih gre kar na jok.
In potem pravijo, da ko te zgrabi lakota raje popij kozarec vode.

Ja, to je lahko reči! Ta lakota ni tista prava lakota, ampak je nekaj norega v glavi in takrat se res ne morem več obvladati. Ponavadi me to zgrabi, ko sem sama in takrat lahko zvoni zvonec,telefon, lahko se zgodi karkoli, a hrana mi v tistem trenutku pomeni največ!
Tudi sama sem zaradi tega neprestano slabe volje,sovražim se…in to je zame zelo stresno.
Tudi sama si nevem pomagati?! Ne razumem kako se takrat ne morem premagati…kot da nisem jaz

Sicer nisem tako zelo debela,toda imam nekaj kg preveč.
Pri višini 165cm imam 64 kg.
Groza!

Luka, želim, da prideš na željeno težo in boš zadovoljen sam s tabo.
Tisto prenažiranje pa upam, da bova oba čimprej odpravila.

Lep pozdrav, Lee
Grozno je to,grozno

Imam samo zapazko glede na naslov te teme – res je, da je v populaciji večji delež žensk, ki imajo težave z oznako motnje hranjenja, vendar pa je kar nekaj tudi moških predstavnikov. In meni (ki imam prav tako tovrstne težave) je pogosto kar zoprno brati besedila, ki so pisana tako, kot da imajo tovrstne težave samo ženske.

Z željo po čim uspešnejšem premagovanju omenjenih težav vas pozdravljam.