Pozdravljeni!
Moje ime je Mateja, stara sem 26 let in zadnje leto me zelo skrbi za mojega leto dni mlajšega brata.
Do 18 leta je imel problem s preveliko težo in je začel hujšati. Vsem se je zdelo čudovito, da je začel skrbeti za svoje telo in zdravje, ampak nismo opazili na kakšen način hujša, vsaj do januarja 2003 nisem vedela, da si pomaga s bruhanjem. Mislim, da v zadnih mesecih postaja vse huje in dobiva tudi zdravstvene težave.
Z bratom se razumeva zelo dobro oz. sva se razumela, ker imam občutek da ga bolezem odtujuje od družine, punce,.. Će ga nagovorim glede bolezni me sploh noče poslušati,ali pa odgovori da, je to njegovo življenje in telo.
Brata imam zelo rada in vem kam ta bolezen lahko v končni fazi tudi vodi, zato se počutim zelo nemočno in frustrirano ob misli, da mu ne morem oz. ne vem pomagati. Kako ga naj prepričam, da si poišče pomoč, kako mu dopovedeti, da je ta bolezen resna in se s tem ni za šaliti?
Prosim za kakršen koli nasvet in pomoč!
lp
Mateja

Draga Mateja,
nikar ne odnehajte, čeprav se zdi včasih pomoč najbližjim kot pihanje proti vetru. Stojte mu ob strani, povejte mu, da ga imate rada in da vas zanj skrbi ob vsaki priliki, ko bo to smiselno. Bodite pozorni na kakršnekoli težave, ki jih morda kdaj mimogrede sam omeni, ki so lahko posledica motnje hranjenja in ga kar direktno povprašajte, če ga to skrbi ali vznemerja. Stvari kot so, da nima moči, nima energije, je stalno utrujen, nezbran, preokupiran z mislimi na hrano, brez denarja zaradi zapravljanja denarja s kupovanjem velikih količin hrane, težave z zobmi, z zežodcem, morda je opazil kdaj sledi krvi v izbruhani vsebini…., nerazpoloženje ali depresivnost, pomanjkanje volje, težave s spanjem, nezanimanje za sociane stike, za druge, za stvari, ki so mu bile prej v veselje…
Vse to so lahko posledice bulimije, vendar tega ponavadi ne vemo, od kod prihaja. POmagajte mu razumeti, kaj vse se je v njegovo življenje prikradlo z boleznijo. Predvsem mu pa povejte, da se bolezen kljub vsemu večinoma zelo lepo pozdravi, če se obrnil po ustrezno strokovno pomoč.
Najprej lahko k svojemu zdravniku, potem pa na naslove, o katerih smo tu že velikokrat pisali.

Pozdrave,
ma