Ko do dveh čutiš nekaj posebnega
Moja zgodba
Poročena sem dve leti in z možem imava predšolskega otroka. Do njega sem vedno čutila močno ljubezen. Ko pa se je rodil otrok pa so se začela čustva zgubljati. Nisva se znala več posvečati drug drugemu. Lani proti koncu leta je prišlo do tega da do njega nisem čutila več nič, le hlad, bil mi je le prijatelj. Odločila sem se da mu povem da bi se rada ločila. Takrat sem spoznala nekoga ki mi je ogrel srce. Zdaj pa je problem ker nazaj čutim nekaj ljubezni do moža, in rada imam tudi tistega moškega. Vsakega na svoj način. Z drugim še nisem imela nič in z možem se še nisva ločila. Zanima me kako bi ve naredile to. Bi ostale z možem in drugega moškega pozabile? Vsak od njiju je po svoje poseben in ima nekaj kar drugi nima..
Prosim da neprimerne komentarje izpustite.
… ostala z možem. Ne gre za to, kaj čutiš in tudi ne gre za to, da ima eden nekaj, česar drugi nima. To se ti bo lahko vedno dogajalo! Tu je samo zrela odločitev ‘ZA’ in nič drugega. Predvsem ponovna odločitev ‘za’, ki sta si jo nekoč izrekla, tista poročna zaobljuba v dobrem in slabem. Vredno bo. Sploh, če je tu otrok. Nimaš kaj premišljevati, res ne.
Mimogrede, tudi mene meče, sem dlje poročena in imam več otrok. To so samo hormoni in ti VEDNO minejo, slejkoprej, ljubezen kot odločitev pa je večna in daje sadove.
Sama verjamem, da v npr 40letnem zakonu pridejo vzponi, padci, krize. DInamika življenja, pač. Če sta se dva taprva nekako našla in si ustvarila družino, potem velja te krize nekako pretolči skupaj. In tu ni druge kot pogovor, pogovor, pogovor. In delo! Za dober odnos je treba delati – ga poživiti. Najhujša je rutina, ta ubija.
Moj nasvet bi bil, pogovori se z možem. Vzemita si čas, in si lepo počasi in odkrito povejta vse kar vama na duši leži. In ne dvomim, da bosta ugotovila, da se vse da rešiti. Vsak se bo malo bolj potrudil, mogoče spremenil kakšno stvar, dodal kakšno stvar. Obdelala bosta svoje skrite želje, jih uskladila. Ej, vse to se da!
In seveda, ne morem da ne bi pripomnila, da bi veljalo pred očmi imeti še eno stvar. Ja, lepo je, da v življenju iščeš ljubezen. Ampak skreirala si še eno življenje, svojega otroka. In sedaj on živi svoje otroštvo, obodbje, ki se ga spomnil za celo življenje in iz njega tudi črpal vse živo. Sedaj ga živi skupaj z mamo in očetom. Imej to pred očmi, čuti neko odgovornost do otroka. Z ločitvijo mu boš razdrla njegov dom. Razbila družino. Zakaj? Ker so se mami ohladila čustva do očeta……..? Meni se zdi ločitev prava rešitev, če v zakonu res pride do nesprejemljivih stvari. Takrat je to najbolje, kar lahko narediš. A ti nisi v takem zakonu.
Daj, vzemi si čas, veliko časa in pogovori se z možem, potrudita se in premagajta to krizo. Kot rečeno, pride in mine.
Draga moja bela_snezinka, ti lepo ostani pri svojmu možu, če si mu znala povedat, da so se tvoja custva do njega ohladila, mu bos znala se na lepsi nacin povedat, da spet nekaj cutis! Mogoce si bila prevec zasedena z otrockom, pa se nisi/ta posvecala dovolj en drugmu! Dost nakladanja!
Lepo ostani s svojo druzinico!
Aja-kako je tvoj moz odreagiral na tvojo izjavo, da so se čustva do njega zacela zgubljati???
Srecno, neglede na to kaj bos naredila!
Največja štala, ki so jo lahko trenutno narediš, je ta, da pustiš moža in greš takoj živet s tanovim. Če do moža ne čutiš več toliko, da bi lahko z njim živela, se loči in živi sama. Verjemi, tale tanov ti trenutno pač dela metuljčke, ker se končno nekaj dogaja, ker ti nekdo namenja drugačno pozornost … ampak ti metuljčki bodo tudi slej ko prej odprhutali.
Žal govorim iz lastnih izkušenj …
no ja sem, če tako rečem….baba….ampak sem si ob prebiranju ustvarila enako mnenje….nobenega ne ljubiš, ljubiš sebe, ljubiš sebe le skozi ljubezen, ki jo prebereš v najstniških in kasneje ženskih revijah. Ljubezen je precej več …..
napisano je mnenje na postavljeno vprašanje, realna podoba je lahko popolnoma drugačna in naj ti ne zamegli pogleda.
Točno tako. Ne mešat zaljubljenosti (metuljčki ob novem človeku, pa vse je tako super in oh in sploh – ampak to mine, najkasneje v treh letih) in ljubezni (to pa je to, ko metuljčkov sicer ni, vidiš na človeku napake, a ga imaš srčno rada, bi zanj marsikaj naredila, se želiš z njim postarat in veš, da čeprav se ne šibijo kolena, imaš v njem oporo, sigurnost – in on v tebi. ljubezen je stvar zavestne odločitve.
A veš kaj so pravi razlogi za ločitev.. Na prvem mestu nasilje, alkohol, prevare, zatiranje.. Neskladja so na zadnjem mestu.. In te poskušaš rešiti z pogovorom, dejanji.. Da pa do takšnega pogovora sploh lahko pride, pa moraš biti od tretje osebe ki je tak in tak le moteči faktor vstran.. Sicer boš iskala sedaj na možu samo pomankljivosti.. Pa misliš da jih novi nima? Samo pokazal jih še ni…
Le glej da na koncu ne ostaneš sama.. Tudi tak scenarij se ti mogoče pripravlja..
Res hvala za odgovore. Kako sem se odločila ne bom zaupala lahko pa dodam le da ste nekateri brez dlake na jeziku in hvala bogu da niste vi pred odločitvijo ampak drugi in se ob drugih problemih požvižgate in še malo pošalite obenem.
No, tistim ki pa so napisali nekaj pametnega in poučnega pa še enkrat hvala.