Prebrala sem še knjigo Barboletta – ne vem kaj naj napišem o njej. Da je ženska neumna ali vsaka ji čast? Se ne morem odločit….. Berem tudi knjigo “Živeti s heroinom… zanimivo branje. Predvsem mi je bilo najbolj všeč to: kolikor stopničk si rabil za “gor” (da si narkoman) toliko jih rabiš za “dol”. (da si clean) V glavnem, da se da očistiit čist na easy – vse je v glavi… Fizična odvisnost naj bi trajala vsega skup 24-48 ur…no, če kdo želi diskutirati o tem bom zelo vesela

lp, s

Knjiga mi je bila všeč, oz. velik pripomoček pri razumevanju zasvojenosti z drogo.

Priporočam tudi branje knjige Zgodovina moje heroinske odvisnosti.

Lp vsem skupaj

Živjo, nebi se ravno strinjala da fizična kriza traja samo dva dni, traja od 1ga tedna do deset dni. Pojavi pa se po 6 urah že pri zelo odvisnih.
Glede teh knjig bi rekla, da sem gledala le podobne filme in mene ni povleklo v droge, ker sem pač vidla tiste filme.

lep pozdrav

Žal se odhod iz sveta drog ne meri v urah ampak v letih in včasih tudi v desetletjih. Nekaterim ni nikoli dano, da bi se izvili iz njegovega objema. Zato ta stvar ni tako preprosta, kot se lahko včasih prebere v knjigah. Tam je zgodba in zgodba ima tudi svoje zakonitosti, če želite, da je berljiva. Življenje vsakega odvisnika pa je vsako posebej roman zase in ni copy paste zgodba. Hočem reši, da gre za izredno resno stanje in ko si odvisen ni več šale in pot iz nje je preklemano daljša od 48 ur

Knjigo Mi otroci s postaje zoo sem prvič prebrala v sedmem razredu,in me je tako potegnila,da sem si takrat rekla,da to pa moram probat!S heroinom sem se prvič srečala pri 16 letih,in sem že 7 let odvisnica.Zato lahko iz lastnih izkušen povem da fizična kriza traja od 6-10 dni,pri meni je 10,s tem pa problem še zdaleč ni rešen saj se psihično s tem lahko bojuješ celo življenje!Glede Kodrlajsastega pitona pa lahko rečem,da sem ga prebrala pred pol leta in si reka,da če bi imela včasih tako pamet,ko jo imam sedaj,tega nebi probala.Takrat sem klub vsemu vedela zelo malo o posledicah,kar sem prebrala,sem si pa mislila da men se to že ne more zgodit!

Caw vsem!Sem že par dni nazaj napisala pismo in ne vem kaj je bilo v njem takega,da ga niso objavili!
Mi otroci s postaje zoo sem prvič prebrala v sedmem razredu.Ne vem zakaj,ampak mene je vse samo pritegnilo,rekla sem si,da enkrat želim probat.Samo enkrat.Ta problematika me je res začela zanimat zelo zgodaj,do narkomanov sem bila zelo sočutna in mislila sem,da,če bom sama probala,bom zastopla,zakaj to delajo.Že takrat sem imela željo,da bi jim lahko pomagala,seveda nisem vedla,da je to skoraj nemogoče,če tega sami ne želijo!
Potem pa sem pri 16 letih spoznala fanta,ki je bil na horsu.Bil je lep,urejen,prijazen,celo znal je biti nad vse ljubezniv.Šolo je naredil z odliko.In imel je tudi službo. Postala sva par,saj sem verjela,da mu lahko pomagam s tem,da mu dam vso ljubezen,ki jo premorem.Tudi sam se je odločil,da se bo sčistil.Cele noči sem bedela ob njem mu stregla,preoblačla posteljo po trikrat na noč(človek na krizi se zelo močno poti).Tako je šlo kakih 5 dni,potem pa je obupal.Naj omenim,da sem živela na vasi,zato se nikoli prej nisem srečala z tipičnim narkomanom.Vse kar sem izvedela je bilo iz knig,ki pa so nekatere res napisane tako dvoumno,da ne veš kaj bi si mislil.
Tako sem negega dne tudi jaz probala hors(še vedno stara 16 let),najprej na folijo,kasneje na iglo.Nikoli mi ni nasprotoval in to mu zamerim.Vedel je,da sem naivna,in če bi me imel res rad,tega nebi dovolil.Pri meni je živel tri leta,delal ni več,živel je na račun mojih staršev.Začela sem špricati šolo,zato so me vrgli.Ko sem bla na dnu me je pustil samo in odšel,saj mu nisem več koristla.
Sedaj sem že 7 let odvisnica.Gre mi na bolje,imam vredu službo v kateri sem uspešna,imam hobije,s starši se spet razumem!In imam novega fanta,ki ga ljubim!Pijem pa metadon in to me mori-komaj čakam,da naredim še zadni korak-BREZ VSAKE DROGE!!
Letos pa sem prebrala tudi Kodrlajsastega pitona.Nevem,ampak si mislim,da če bi imela včasih tako pamet ki jo imam sedaj,se droge nebi dotaknila.Zato pozivam vse starše naj bodo pozorni na spremembe pri svoji otrocih,saj dalša kot je narkomanska pot,dalše in težje je zdravljenje.Tisti,ki nas pa tako zaničujete bi pa rekla samo nekaj-nikoli ne veste kakši bodo vaši otroci(saj se zarečenega kruha največ poje)!!!Bodite strpni,saj ne krademo vsi,ne puščamo vsi igel okrog,in nekateri se vsak dan tuširamo!!
Pa lep pozdrav vsem!!!

Spoštovana Anika!

Opravičujem se, ker se je vaše (pa še od nekaterih) pismo objavilo z zamudo. Imeli smo tehnične težave. Upam, da ste že na detoksikaciji in da delate nove pomembne korake k bolj svobodnemu življenju. Želim vam vse dobro!