Zanima me, če ima kdo doma kmečki pod in kako se obnese?
Ali kaj škripa (pravijo da je nevarnost da škripa), se da lepo čistiti, kako je z polaganjem, lahko to narediš sam in kako?

Imava možnost, da kupiva hrastov kmečki pod, ki bi ga sama 2 leti sušila, imava ga kam dati, potem bi ga položila v novo hišo, ki bo narejena ravno čez kakšni 2 – 3 leti.

Mislite da je to v redu, ali so za vogalom kakšne pasti? 🙂

HVala za vaše izkušnje.

mi ga imamo položenega na leseno podkonstrukcijo, ki ni šraufana v tla, ampak je položena na fanko plast filca. pod je hrastov, oljen, sušen v sušilnici, ker na zraku se premalo posuši. deske so široke 12,8cm. tu pa tam seveda malo zaškriplje, zato se mu pa reče kmečki pod verjetno;). mene to ne moti, sploh pri hrastu zelo težko dosežeš, da z leti ne bi kje kaj začelo škripati, bolj bi me motile špraje med fugami, teh pa ni, saj je pod res dobro posušen, ter vlaga v prostoru ni koli izven intervala 40-60. čisti se super, čeprav je oljen. je pa res, da ga moraš na 2 leti ponovno namazati. je pa zaradi tega vsako leto lepši, kar je še posebej značilno za hrast.
lahko ga pa polagate plavajoče na peno ali pluto, vendar potem se pa maje (pri pluti mogoče niti ne, vendar pride precej drago), pa še občutek je podoben hoji po laminatu. stvar okusa.

moje razumevanje kmečkega poda;

– les mora biti posušen na 8%, predenj se položi; če je posušen, je “delovanje”, dihanje preprečeno, oziroma zmanjšano na minimum

– pod lesen pod se dajo lesene vlaknenke, ki dušijo udarni zvok in naredijo hojo bolj “mehko”

– paziti je treba na talno ogrevanje; to v primeru kmečkega poda po mojem razumevanju pride kot edino v upoštev le pri dobro izoliranih hišah; drugače ga je treba ogrevat z previsoko temperaturo, kar preveč izsušuje pod in posledično nastanejo špranje in škripanje