Pred skoraj 4 leti sem rodila v MB. Obrita nisem bila in so me minimalno obrili, česar pa niti čutila nisem – bilo je mimogrede med pregledom. V materinski šoli so nam rekli, da je klistiranje obvezno. V porodnišnici so mi rekli, da ni nujno, ko pa sem jih opozorila, da že dva dni nisem opravila potrebe in se bojim, da mi bo kaj ušlo, je babica odvrnila: “Nič hudega. Ne boste prvi in ne zadnji.”

Gigi, dokler so imele porod v rokah ženske je bilo tako, da ni bil potreben ne klistir ne britje in ženske so porajale v pokončnih položajih. Potem so prišli moški – veliki odrešeniki, žensko so takrat prevrnili v položaj hroščka, jih klistirali, brili, odvzeli so jim otroke po rojstvu… Od tukaj izhaja vse skupaj… Toplo ti priporočam, da prebereš knjigo antropologinje Sheile Kitzinger z naslovom Me matere.

Šur, ker je taka rutina, se ti ne zdi nič posebnega. Tudi mene osebno klistir ni prizadel, ampak zadeva ima vseeno še malo globje zgodovinske korenine…

Rodila sem v MAriboru in v Murski Soboti. V MS brijejo in klistirajo ( zaradi hudih popadkov sem na WC že ploščice praskala – groza). V Mariboru pa so me obrili samo okrog nožnice, klistirali pa niso, ko sem jim potarnala zaradi možnosti iztiskanja blata, so mi rekli, da so oni zato tam, da za to poskrbijo in počistijo.

Jaz sem bila od klistirja 2 cm odprta, torej sem za, pa ne mislim antropološko filozofirati. Pa sem tudi mislila, da bi bilo fino roditi pokonci (gravitacija pa to), pa sem pri porodu videla, da mi je edino pasalo ležanje in polsedeč položaj. Pa zakaj ni potem tudi britje kakega drugega dela telesa zaradi rane, šivanja, operacije, ponižujoče?

Pa kdaj da so to prevzeli moški? V Sloveniji so na kmetih pomagale ženske sosede še po vojni, samo kake gospoške nosečnike so videle zdravnika. PA ni nobena rojevala stoje. Pa naša vaška babica tudi brat ni znala, tako da ji je bilo vseeno, kaj so strokovni medicinski trendi.

Ne vem zakaj nekatere moti klistir in britje?Rodila sem vLj porodnišnici in oboje so mi opravili ne da bi kaj bolelo.
Treba je vedeti , da ko se rojeva otrok je v materinem telesu takšna sila ,da bi vse potegnalo ven. Kar predstaljajte si kako lulate, kakate in rojevate hkrati(malo pretiravam).Zato, pa je dobro da se sčistite že prej .Je pa tudi manj težav če je potrebno prerezati presredek in rane se prej zacelijo.
Vse skupaj ni nobeden bav bav!!!!!!!

Lp,He

V MB porodnišnici sem rodila pred mesecem in pol in so me samo obrili, kar pa je bilo mimogrede med pregledom, neopazno. Klistirali me niso, niti ni bilo govora o tem. Babice, sestre, zdravniki OK.
Vse lepo!!!

No, jaz sem bila obakrat obrita samo okoli nožnice, ne povsod, klistirana pa samo drugič. Prvič sem se namreč dobesedno izpraznila že doma in ko sem to povedala babici v klistirnici, je rekla: Potem pa samo v porodno, nič klistirja! Res klistiranje ni najbolj prijetno, popadki so postali pa neprimerno močnejši in bolj intenzivni.
Tudi jaz oboje jemljem bolj za pozitivno kot ne!

Meni se zdita tako klistir kot britje cisto prakticna in higienicna. Izkusenj s porodom sicer se nimam, s klistirjem pa, ker sem to ze pocela pred leti, ko sem imela enotedenski cistilni post. Si pa niti priblizno ne predstavljam, da bi morala cakati z vso tisto vodo na WC vec kot 15 sekund …

Še moj piskrček.
Ravno zaradi branja takih in drugačnih postov pro in contra, sem se klistirja bala kot hudič križa. In ko so me 8 dni po roku končno poslali v porodno (brez popadkov), sem bila še bolj panična. No, klistir ni bil nič boleč, babica Ines je bila prava profesionalka (sva se še malo pošalili), britje še manj (res konec v nekaj potegih). Tisto čakanje, da zadeva prične delovati, je res malo mučno, ampak…. NO, takoj po klistirju sem dobila lastne popadke na 4 in čez pol ure na 3 minute, tako da je res steklo (v vseh pogledih:)). Sicer bi verjetno šlo tudi brez, ampak ker je zdravnik v sprejemni pač naročil še predrtje mehurja, so mi naredili še to in potem so popadki res šibali na 2 minuti (pa do tistega dne ni bilo nič).
Tako da – mene to ne moti. Osebno bi mi bilo bolj neprijetno, če bi v porodni pred vsemi iz mene ne samo malo steklo (kar je jasno, da se zgodi), ampak bi priteklo v celodnevni “porciji”.
Moje mnenje,
Alenka

popolnoma se strinjam z alenko. Tut mene je blo grozno strah klistiranja in se mi je cela stvar zdela ponižujoča. Ampak lepo prosim, pri porodu se nimamo kaj delat fine.
Ko pri avtomehaniku nas dvidnejo ko auto, havbo dvignejo, v motor škili babica kot glavni mrehanik pol so pa tu še dva do trije pomočniki, na vsake tolko še avtoelektričar malo pokuka, vodo ti odtakajo na dve ure, kurblajo motor, ti pa še misli na to, da ti olje z motorja ne procurlja. In kje smo tle lahko fine?! Jaz sem bila na koncu brezskrbna vsaj glede tega ali bom babico in porodničarja pos…

Tudi v Sloveniji so zenske rojevale stoje (preberite si odlicno knjigo Irene Rozman Pec se je podrla!), ampak zanimivo, da to (predvsem?) iz higienskih razlogov, da niso pomazale postelje. Scasoma so imele za bolj napredno, da rodijo leze.
Mene niso klistirali, sem se kar sama med popadki. POtem se mi zdi, da je nekaj malega uslo, ampak babica ni nic komentirala in lepo pobrisala. Saj je res tam zato, da spremlja zadevo, ne pa da dobi spakiranega otrocicka v narocje.
nam je na predporodnem tecaju babica pravila, da je britje tam spodaj za zensko v bistvu ponizujoce, ker ni nujno potrebno (mene niso brili in so vseeno vse opravili), klistiranje pa je tudi mucno, ce si ze vsa v popadkih. Ce pa si zelis izpraznit crevo, pa ti ga seveda dajo, ampak na prosnjo, ne pod mus.
Ze nekaj casa se cudim, kako zaprisezene se vam zdijo te informacije iz sole za starse.

Jasna, lepo prosim, če se mi lahko oglasiš na mejl [email protected]!

Tole knjigo pa MORAM prebrati, sem brala recenzijo pred izdajo 🙂

Nobene zaprisežene informacije, ampak osebna izkušnja, da sem bila od enega brezveznega klistirja v pol ure 2 cm več odprta. Pa če se mi britje ne zdi ponižujoče, če se sama brijem, ne vem zakaj bi se mi zdelo, če me pred porodom.

Kje in kdaj so v Sloveniji ženske rojevale stoje? Jaz si definitivno konec poroda nisem želela biti pokonci zato, da ne bi umazala postelje. A to se ti zdi pa ženskam prijazen razlog za rojevanje stoje?

Gigi, super, da je klistir tebi dobro del in pospešil odpiranje. da ne bo pomote – osebno nimam nič proti klistirju in si ga lahko naredim tudi sama doma. Problematika klistirja je drugje.

Ženske so v SLO do konca druge svetovne vojne rojevale največkrat v pokončnem položaju, na porodnih stolih.

Ženske v družbah, kjer so bližje naravi, rojevajo v pokončnem položaju, ker je ta položaj tisti, ki je najbolj primeren za rojevanje. Variacije na pokončno rojevanje so posebni porodni stoli, obešajo se na veje, objemajo drevesa, visijo na partnerju ali porodni pomočnici, obešajo se na vrv.

V modernih porodnih centrih spodbujajo ženske k temu, da so tekom poroda čimbolj pokonci, rojevajo na porodnih pručkah, stolih, romasnkih kolesih, se povešajo po ripstolih (hm, kakos e temu reče – stenska lestev?), vrveh, v vodi,…

Kadar je mati leže na hrbtu, z privzdignjenimi nogami, mora otroka potiskati navzgor po kanalu. Ta položaj so “izumili” takrat, ko so žensko rojevanje preselili v porodnišnice, porodničar pa se je usedel zraven, da mu ni bilo treba zlest pod žensko.

Naj povem, da ni nujno, da vsem ženskam paše rojevat stoje ali v pokončnem položaju. Super je, če ima ženska med porodom možnost, da si sproti in sama izbere položaj, ki ji najbolj ustreza. Sama sem prvič rodila leže na hrbtu, po rutini. Drugič sem porajala stoje, tako da sem se opirala na partnerja. Tretjič mi je najbolj ustrezal položaj na vseh štirih in povešanje čez veliko žogo. Drugič in tretjič je moja babica enostavno na tla položila veliko rjuho in se zaradi “umazanije” ni noben sekiral.

Se strinjam z Zlatolasko. Sama se nimam izkusenj s porodom, ampak se mi zdi logicno, da je potisk navzdol lazji tako za mamico, kot za otrocka. A mogoce katera ve, na koga se moras obrnit v LJ, ce zelis porod sede? Vem, da imajo samo v eni sobi tak stol, in da mora biti tudi babica izvezbana za tak porod.

Se strinjam in potrjujem. Ampak meni pri porodu niti pod razno ni pasalo biti pokonci, niti na 4-ih, ker me je vse bolelo.

Glede rojevanja nekoc – ni bilo tako kot danes, da si kaj dosti izbirala. Pac, tako je bilo, kot je bilo. Zenske so imele probleme s posteljo, so morale same spucat potem in podobno, miselno se moras prestavit v drugi cas in okolje. Lahko je nam tle za racunalnikom modrovat.

Draga A, pokliči v LJ porodnišnico in se dogovori za srečanje z vodjo babic na porodnem bloku Anito Prelec. Lahko pa ji pišeš tudi na sosednjem forumu.

Saj jaz sem tudi mislila, da bi mi pokonci bolj pasalo, pa mi ni. Pa na Štajerskem v vaseh ženske v 19. in začetku 20. stoletja niso videle ne porodnega stola in ne porodničarja, tako da je brezveze v slovensko kmečko realnost vlačit neke moške, ker jih ni bilo zraven.

Kdaj in kje so ženske na Slovenskem rojevale pokonci in zakaj?

Pa ne me prepričevat, da bi se zaradi britja in kristirja morala počutiti ponižano, če se ne. Navedi raje medicinske razloge proti, če si proti.

glede rojevanja pokonci si lahko preberes v omenjeni knjigi. Pa tudi babice so morale v solo, to ves, da smo bili Slovenci eni prvih z babisko solo. Pa so bile zraven tudi babice – mazacke, ampak to ne sodi toliko v ta kontekst.

POrod pa za moje pojme ni samo medicinski dogodek (oziroma je fizioloski dogodek, ki se zaradi varnosti odvija v bolnici) in zato ne vem, zakaj bi bilo treba pod nujno klistirat in brit. Ce tebe to dvoje ne moti, toliko bolje. Trdim le, da ni prav, da je obvezno, ali bolje – to trdi svetovna zdravstvena org, si nisem sama izmislila in zdaj s tem tecnarim.

Seveda so ženske same izbirale zase najbolj ugoden položaj. Zagotovo pa jih ob rojevanju doma ni nihče klistiral in bril. Mene je mama rodila doma, kakor tudi eno od sester in enega brata. Pri porodu je pomagala moja (pokojna )babica, ki je tudi sicer pomagala pri porodih. Bili smo precej oddaljeni od javnega prevoza in ko je šla mama roditi starejšega brata je že pred prihodom do bolniške postelje glavica kukala na plano- za njo pa je bila dolga in naporna pot, tako da je naslednjič na porod počakala kar doma. Mene je rodila ponoči, v skupni spalnici, kjer so spali tudi moji starejši bratje in sestre. Mama pa mi je pripovedovala tudi o porodih nekaterih žensk iz soseske, ki so v tistem času tudi rojevale doma in omenila je, da so nekatere med porodom čepele in se oprijemale postelje na katero so bile naslonjene. Jasno je, da je danes rojevanje leže na hrbtu prilagojenu zdravniku, ki spremlja dogajanje, postopki britja in klistiranja pa večkrat služijo degradiranju ženske…