kletvice
Saj vem da ni lepo biti na nedeljsko dopoldne razburjen – ampak se zgodi. Ker se vpričo otroka skušava zadržati preklinjanja, so postale kletvice “hecne”. Kako pa je pri vas?
Pri nas obstaja: duš dindija, porka flek, pismo in pišuka (in še kakšna)
Spomnim se moje stare mame, ki je za kletvico uporabljala besede: sapra di bakole (nikoli nismo pogruntali, kaj naj bi to pomenilo, se pa vsaj grdo ni slišalo)
Lep pozdrav vsem
Ela S
Dve leti nazaj je ta mala imela fazo preklinjanja. Težko je nekaj prepovedati, če tudi sam to včasih počneš. Zato smo se zmenili, če nam uide kletvica dobimo po ustih. In če sva midva ta malo le rahlo dotaknila (moralno), ona pa nam je vedno lepo primazala z vso močjo. Rezultat – ne preklinjamo že dve leti.
No, vidiš, jaz se poskušam omejiti na pišuka… pa kakšen porka flek mi uide… pa pri nas znana mat kurja ;)))))))))
Drugih kletvic si ne upam več izgovarjat pred malo, ker ni ravno fino, ko se čebelica sredi trgovine začne na ves glas dret “jebemti” zraven se pa zvito in nagajivo smejčka.
Če se že jaz krotim, si pa vseeno v vrtcu veselo širi besedni zaklad… Bo še mene marsikaj naučila 😉
lp
Mi imamo trenutno fazo preklinjanja – ko kdo od nas zakolne, drugi ponavadi reče, da je nekaj zasmrdelo – to izvira iz tega, da je sinu prababica od neki poln k… verziji rekla, da mu bo smrdelo iz ust, če bo tako govoril, pa smo kar prevzeli tako grožnjo.
Reče, da je zaj… kar je dobi pri meni, ostalo pa po moje malo pri dadiju, čeprav se trudiva, da ne bi, in veliko v vrtcu, ker prinaša domov kletvice, ki jih midva ne uporabljava..
Tako se zdaj preusmerjamo na poln kufer, šit, orka madona, orkalapepca, babi pa pravi še krščen matiček 🙂
Bomo videli, kako bo naprej.
T.