Pozdravljeni,

odgovori vaši strokovnjakov so vedno zelo strokovni, in ker tudi sam rabim takšen nasvet, bi bil zelo vesel če bi mi odgovorili.

Mojemu očetu so pred približno 3 leti (v starosti 45 let) odkrili ne-Hodgkinov limfom. Bolezen je še vedno omejena le na vratne in podpazdušne bezgavke. V podpazdušnih bezgavkah se nahajajo otrdline velike do marelične koščice. V zadnjem letu se vrednosti levkocitov ni povišalo. Levkociti so danes pri 68,1, nevtrofilci 13.7%.

Ker so mnenja zdravnikov glede terapije ze dalj časa le “čakanje na primeren trenutek za kemoterapijo”, sem začel bolj podrobno raziskovati kakšna bi lahko bila terapija v tem času čakanja.

Prva težava na katero sem naletel je bila definicija bolezni. V njegovih izvidih najdem zapisano diagnozo kot “ne-Hodgkinov limfom tipa KLL”, v drugih pa “KLL”. Ko pa začneš brati tuje študije pa sta bolezni ne-Hodgkinov limfom in KLL ločeni:
-ne-Hodgkinov limfom naj bi bil limfom, tj. maligna sprememba v limfatičnem tkivu
-KLL pa levkemija, tj. maligna sprememba v kostnem mozgu

Npr. rituximab je že odobren za nizke stopnje NHL (pred kemoterapijo ali obsevanjem), vendar je za zdravljenje KLL šele v raziskavah faze I/II.

Tudi v klasifikaciji obeh vrst bolezni uporabljajo le stopnje I…IV (kot ste jih že opisali na teh straneh), nikjer pa ni “tipa KLL”.

Baje se da levkemije in limfome med seboj razlikovati na podlag CD markerjev celic B (CD19, CD20, CD38). Ali se to dela pri nas?

Iskrena hvala za trud,
Matjaz

Dragi Matjaž!

Svetujem vam, da se s klasifikacijo nikar ne obremenjujete, saj zaradi tega oče ne bo slabše zdravljen, potrjujem pa, da enotne klasifikacije pravzaprav ni. Tudi termin ne-Hodgkinov limfom pravzaprav pomeni kar nekaj različnih tipov bolezni (in ne eno samo). Glavno razliko med levkemijo in limfomom ste že opisali, različni zapisi pa so morda nastali v času postavljanja diagnoze. Če je slednja torej že postavljena, ni razloga, da bi določevali markerje. V nekaterih primerih limfocitne levkemije so lahko vključene tudi bezgavke, prav tako pa v nekaterih primerih limfomov kosti in kri vsebujejo nenormalne limfocite.

Če pravilno sklepam, vas skrbi odlaganje očetovega zdravljenja. Nekateri bolniki s kronično limfocitno levkemijo imajo minimalne spremembe v številu svojih krvnih celic: le blago povečanje krvnih limfocitov ter malo ali skoraj nobenega upada rdečih krvničk, normalne bele celice in trombocite. Stanje teh bolnikov je stabilno razmeroma dolgo (leta). Majhne spremembe v njihovi krvi lahko povzročijo nekaj s tem povezanih težav, kot so infekcije. Teh bolnikov običajno ne zdravimo.

Ko bolniki izvedo, da imajo levkemijo, ne prejmejo pa zdravljenja, jih običajno zaskrbi. Toda odložitev zdravljenja vas ne bi smela skrbeti. Kronična limfocitna levkemija (in njej sorodne različice) je glavni tip levkemije, ki je lahko stabilna in ne moti bolnikovega stanja zelo dolgo – brez zdravljenja. Nezdravljene bolnike se redno preverja, ali so morebiti nastale kakšne spremembe (napredovanje bolezni). Svetuje se jim tudi, da poiščejo zdravniško pomoč, če imajo vročino ali druge znake okužbe ali bolezni.

Tudi KLL razvrščamo v stadije in višji stadiji (bolj napredovali) se zdravijo s kemoterapijo. Nekateri znaki napredovanja bolezni so: povečane bezgavke, relativno hitro povečanje limfocitov v krvi, povečana vranica, poslabšanje anemije, upad trombocitov itd.

Vedeti morate tudi, da imajo zdravila praviloma učinek na agresivnejše rastoče in deleče se celice. Bolezen, ki poteka počasneje, je nesmiselno zdraviti s citostatiki. Še več – lahko bi se razvila odpornost celic nanje, kar verjetno bolniku ne bi bilo v pomoč, če bi bolezen napredovala.

Lepo vas pozdravljam!

Irena