Kje v živo spoznat moške – okoli 30?
Hej hej! 🙂
Samo za par nasvetov bi vas prosila. Stara sem 26 in sem se pred kratkim (na žalost) razšla z zares čudovitim fantom, vendar je bil tujec in sva imela težko zvezo na daljavo, ki pa sem jo morala prekinit. Več let sem živela po tujini in šele v zadnjih mesecih te veze sem resnično dojela, da si želim ostati v Sloveniji.
Iz srca si želim tukaj spoznati koga novega. ampak v živo, organsko – opažam pa, da je to v poznih 20ih že malo težje kot v času faksa, šole itd. Zanima me, kje se v okolici Ljubljane ZARES da spoznat normalne moške, stare tam okoli 30? Pa da to niso žurke, tinder ali instagram. Ali lahko priporočate kakšne dogodke ali pa npr. tečaje, kamor lahko grem sama in spoznam družbo? Sem zelo mesten človek, bolj “družboslovne” narave, ne zanimajo me npr neke hude športne dejavnosti, temveč glasba, jeziki, potovanja, kulinarika, kavarne, živali, mogoče kakšni lažji hribi … Ampak sploh ne vem, kam se lahko priključim, da ne bo čudno, če grem sama. Moje prijateljice so pogosto zasedene s svojimi fanti in nočem biti tako odvisna od njih, če grem pa sama v naravo, v kafič ali čakam na avtobusni postaji se pa tudi zelo redko (nikoli) zgodi, da bi nekdo primeren pristopil do mene. Ne vem, morda sem jaz kriva ali so se pa časi spremenili ..
Prosim za reaalne nasvete :))
Hvala!
Da, časi so se spremenili. Danes se večina zvez prične preko interneta, sledijo spoznavanja preko prijateljev, sodelavcev, sošolcev nekaj mogoče tudi v lokalih, kavarnah… Spoznavanje v naravi in na javnih površinah je izjema, saj normalni ljudje večinama spoštujejo zasebnost in nočejo nadlegovati neznancev. Da nekdo spontano pristopi do neznanca je redkost oz. ima lahko v ozadju prikrite namene. Če si sama v naravi pa je iz moške perspektive situacija še toliko bolj težavna saj običajno v bližini ni ostalih oseb, ki bi zagotavljale varnost. Na srečo živimo v državi, kjer nasilje in nadlegovanje ni velik problem ampak vseeno iz moške perspektive je bolje spoštovati in ohranjati distanco in dati prostor šibkejši osebi. Verjetno se ne bi počutila najbolje, če bi nekje v naravi v gozdu do tebe začel prihajati nek neznani moški, ki je veliko večji, hitrejši in močnejši od tebe. Veliko bolj enostavno je, če pobuda pride iz tvoje strani, saj to pove moškemu, da ne predstavlja nevarnosti in lahko s tabo komunicira bolj sproščeno. Mogoče se vse to sliši ekstremno, ampak zadnja stvar ki jo potrebujemo je vpis nadlegovanja v kazensko evidenco. Če ti spoznavanje preko interneta ne ustreza je druga rešitev, da si razširiš svoj družbeni krog. Osebe, ki se med seboj družijo uživajo veliko večje zaupanje kot neznanci in je veliko bolj enostavno pričeti s komunikacijo. Verjamem pa, da je danes veliko težje razširiti krog prijateljev. Še posebej je to problem pri moških, saj je čedalje manj možnosti za druženje med sovrstniki, večina se zadržuje v virtualnem svetu ker enostavno nimajo druge izbire.
Hvala za odgovor! Ja, strinjam se, nikakor ne bi želela, da se bi mi nekje med sprehodom v samotni naravi približal kak vsiljiv ali sumljiv moški, saj bi se ga še znebila težko – to povsem razumem. Mogoče sem v mislih bolj imela situacijo nekje v javnosti, npr. v knjižnici, kavarni, med posedanjem v mestu, kaj pa vem, včasih se mi zdi prav tečno, ko vidim da nekdo pri sosednji mizi zelo očitno gleda vame (vem, da je to bolj kot ne narava moških), da bi pa pozdravil ali kaj rekel, je pa zelo redko. In na nek način logično. Zdaj za partnerje očitno res vsi raje šopingiramo preko spleta, je manj strašljivo… 🙂
Pravzaprav sem si res zelo želela izvedeti za kakršne koli predloge aktivnosti blizu Ljubljane, kamor lahko grem sama kot mlada punca in ne izpade totalno čudno, hkrati pa koga spoznam, tudi če samo kakšne nove prijatelje. Pač, manjka mi predvsem družabnih hobijev. Gledala sem npr. kuharske tečaje in jezikovne tečaje, edino me moti da so res noro dragi. Googlala sem razne “klube” in društva, pa se mi zdi, da je iskreno vse namenjeno upokojencem ali pa nekim drugim specifičnim skupinam. V tujini je bilo to lahko, ker sem bila pogosto na kakih organiziranih dogodkih za tuje študente, tu sem pa nekako čisto izgubljena; mogoče tudi zato, ker zaključujem s študijem in prehajam v neko malce nesigurno fazo svojega življenja. Škisove tržnice in žurke me ne zanimajo več, hkrati se pa ne morem ravno poistovetit s svojimi poročenimi, redno zaposlenimi in nosečimi kolegicami .. D.
Živjo,
imam zelo podobno težavo 🙂 Le da sem sama pred nekaj leti zaključila dolgoletno zvezo in od takrat nekako ne najdem primernega. Stara sem 39, imela sem “milijon” zmenkov iz Tindra, pa lahko rečem, da so me samo izčrpavali, ker je tam pač vse bolj naprodaj in za enkratno uporabo. Da bi v živo spoznala fanta mojih let, ki bi bil samski IN bi si želel neke zveze, se praktično ne zgodi, tako da se tudi sama sprašujem, kam naj grem, se kam vpišem, itd., da bi si razširila krog. Nekaj časa sem malo hodila na veselice, a se tam spozna samo veliko mlajše ljudi. Drugače pa sem iz okolice Ljubljane in tudi bolj družboslovka po duši 🙂
Hvala za vse ideje, predloge.
Punce, kaj pa res rade počnete? Sem prebral, kaj vas zanima, ampak bolj važno se mi zdi kaj res rade počnete.
Delajte to in bodite odprte za ljudi. Ker kar sam vidim iz vašega pisanja po eni strani huda želja, da bi spoznale kakega fajn fanta, po drugi strani pa cel kup enih zadržkov (kako bo izgledalo, če greste same, pa da je čudno če en tip v naravi pristopi do vas, ipd…). Zbrišite iz čela info (ker vam piše to gor), da iščete tipa, pojdite na nek dogodek, ki vas veseli in samo poizkusite biti sproščene. Če greste same – pa kaj? In se bo zgodilo samo od sebe.
Jaz sem šla že tretje leto sama na dopust za 10 dni po Sloveniji, spoznala zelo zanimive ljudi, tako da nimam težav z nekam it sama. Tudi v gore hodim veliko, je pa res, da ne s “kolegicami”, ker grem raje sama, v tišini. Tudi na koncert in na gledališko predstavo sem že šla brez družbe. Se mi pa zdi tvoj nasvet dober @Xzav, najbolje se je sprostiti in ne iskati hehe 🙂