Zanima me, ali imate kako idejo, kje sva ga z možem pobiksala, da naša 8-mesečnica čez dan takooo zelooo težko zaspi. Zanimivo, da zvečer teh težav načeloma nimamo – je kaka noč, ko jo je treba enkrat ali dvakrat dvignit preden zaspi, drugače pa zvečer že od rojstva zaspi tako, da jo položim budno v posteljico, ji pojem, jo držim za rokco in počasi utone v spanec.
Čez dan pa je druga pesem. Mož jo še nekako uspava na rokah, meni na rokah zelo težko rata. V vozičku ne zaspi, če jo položim na hrbet v posteljico se zvija in kriči, če jo dam na trebušček pa v 30% poskusov zaspi kar sama, sicer pa se zvija in kriči. Pa ima ritual pred dnevnim spanjem, posluša vedno iste uspavanke, kake dva meseca nazaj je celo sama zaspala na trebuščku in iz dneva v dan sem se čudila. Zdaj smo pa spet na tem, da se matrava dvakrat na dan, ko je treba spat. Pa jo dam spat takoj ko je utrujena (ugotovila sem, da če se še dodatno zmatra, da še težje zaspi). Včasih mi rata, da zaspi med dojenjem, večinoma pa se samo stran obrne in kriči.
Sploh ne vem, kje sva ga pobiksala. Ali je več otročkov takih, ki težko zaspijo? Saj ko potem zaspi, pa spi po uro in pol ali dve uri. Je zelo dobrovoljna, ko začne sitnarit, je to znak, da je zaspana. Potem pa sledi vsaj pol ure borbe, joka, sitnarjenja, dokler ji ne uspe. Očke zapre, jaz mislim, da že spi, pa se spet zvije in joka.
Vsaka ideja in nasvet bosta dobrodošla.

Ti samo vztrajaj v ritualih, dajej jo spat, ko vidiš, da postane zaspana (sitnost), morda zatemni sobo (pri moji je to zelo pomagalo) in dajej jo na trebušček, če vidiš, da tako lažje zaspi. Pomoje ne delaš ničesar narobe, mnogi dojenčki potrebujejo čas, da začnejo lepo spati tudi podnevi. Z mojo hčerko sva se borili nekje do 11 meseca, preden je “pogruntala”, da je treba tudi podnevi spat. Okoli enega leta pa že ve, da MORA spati, ko pride njena ura. Ampak prej pa je za take, bolj stroge variante, še prezgodaj, ker otrok enostavno ne pokapira.

Nam je zelo pomagalo, ko smo se začeli strogo držati nekega dnevnega ritma – spat se gre tudi podnevi ob točno določeni uri, pa četudi takrat še niti ne deluje tako zelo zaspan.

Prejšnji teden (ali pa mogoče ta teden?) sem pisala, da je otroka fino dat spat, ko prvič zazeha. No, tako sem jaz delala. Do pred 3. dnevi!!! Takrat ni več šlo in se je dvigovala v posteljici, tečnarila… zaspana pa tako, da je komaj gledala. Nošenje pri nas v 90% ne pride v poštev, ker se začne zvijat. Tudi, da jo božam, ji pojem… nič! In kaj sem naredila? Posadila sem jo v stolček za hranjene in ji dala igračko ter se delala, da jo ne vidim – torej nobene pozornosti. Že čez minuto je začela kinkat. Takrat sem jo počasi vzela iz stolčka, malo zazibala na poti proti posteljici in jo položila v posteljico. Dete spi! Pa čeprav največkrat le pol ure.
Močno upam, da bo tale navada hitro prešla, ker mi uspavanje v stolčku niti malo ni všeč. Če imate ležalnik, lahko tam poskusiš.

Pa še to: moj prvi otrok, sin, je podnevi največkrat zaspal v ležalniku. Ko je postal zaspan, sem ga dala v ležalnik, ležalnik položila tja, kjer me je videl, jaz pa sem medtem pospravljala kuhinjo ali kuhala ali kaj podobnega. V glavnem, njega je uspavalo to, da me je videl, če sem se gibala :))).

predlagam vam, da si preberete knjigo Elizabeth Pantley Brez joka v sanje, na kratko pa: dnevno spanje je zelo odvisno od nočnega spanja in obratno, prav tako rituali, pomembno je, kdaj gre vaša punčka zvečer spat, itd.
tudi mi smo imeli v določenem obdobju izjemne težave z dnevnim spanjem (poleti, ko je bilo svetlo in ko je bil celoten bioritem zmešan), pomagala pa je: stalna dnevna rutina – predvidljivost in ponavljanje istih stvari vsak dan, zgodnje spanje ponoči (19:00 pa čeprav je star že 23 mesecev), predvsem pa smo se zmeraj izogibali težavnim oz. energijo jemajočim navadam pred spanjem (položim ga v posteljo pobožam, povem pravljico v 10 stavkih in zapustim sobo). včasih traja 1 uro, da podnevi zaspi (sedi v postelji in se pogovarja sam s sabo in igra), potem pa ga pridem vsake toliko pogledat (ne prepogosto, ker ga to samo vznemiri in misli, da bo lahko vstal) in ga položim vodoravno, na koncu zaspi. za vaše dobro vam svetujem, da stvar organizirate tako, da vam ne bo treba preživljati ure in ure z njo v poskusih, da bi zaspala, er se boste samo še s tem ukvarjali in bo dneva konec. lp

otroci do prvega rojstnega dne pogosto nekajkrat spremenijo ritual spanja. Pa ne zato, ker bi starši delali narobe… Le pogumno in vztrajajte, ob tem pa opazujte kdaj je otrok res zaspan in po potrebi prilagodite urnik.!