Jaz sem imela grozljiv dopust, nesreča in poškodbe, zaradi katerih sem še danes zlomljena in samo deloma mobilna. Bo trajalo še nekaj časa, da bom ok. Sicer vas berem, tudi jaz pogrešam moje punce, Štefko, prvi alt, Matruško…
Začela sem z IF 16/8, če se katera pridruži.
Vsem lep pozdrav in lepo, da nas kdo pogreša, hvala Bralka iz KR. Pridem nazaj, če boste tudi ostale tam.
ojoj, maias…. žal mi je, da se ti je to zgodilo. Upam, da vseeno ni nič hujšega oz. da ne bo nekih dolgoročnih posledic. Si v gipsu al kako?
Kar se tiče vrnitve na “motivacijo” – jaz bi rabila nekaj konkretnega, ne vem pa kaj. Trenutno sem na poti, ki me bo pripeljala na neželeno težo… Stikam za sladkim, jem tudi zvečer, ne gledam kaj dost na količino – čista stihija… Pravzaprav vem, kaj rabim – čas zase… Morda pa ta IF 8/16?
Vidiš, tega je mene ful strah, da izgubim kontrolo nad hrano.
Ko sem lačna in grem po “gotovo” hrano, nimam nobene mere, kupim vse, kar vidim, jedla bi
vse, kar vidim, nabavim hrane za najmanj 3 osebe za 3 obroke… Edina sreča, da ne morem pojesti vsega!
Zadnjih 14 dni sem na “halo” hrani ali na trgovinskih toplotekah, šit od šita prehrana, če si ne bi striktno pisala, kaj in koliko pojem, ne vem, kje bi končala.
Meni vodenje kalorij ful pomaga. Mislim, da si bom še lep čas zapisovala.
Evo, dva tedna šita od hrane, teža še vedno okoli 71,5kg.
Naslednji teden se bodo stvari umirile, tako da upam, da tudi prehrano vrnem nazaj na svoj režim.
Vem, da je tebi to zapisovanje odvratno, a mogoče, če poskusiš iti preko sebe in si vsaj en kratek čas zapisuješ, kaj in koliko poješ, lahko zelo enostavno rešiš problem s hrano.
Drage moje,
smo na istem! 🙁
MaiaS, ojoj. Želim ti vse dobro z nič posledicami.
Sicer pa imam tudi jaz grozno obdobje. V službi mi ni preveč ok, saj so tile 30+ ljudje katastrofa! Brez zamere, če ste ve v teh letih, ampak psihično mi je vedno težje. Upam, da se bo malo umirilo sčasoma, zdaj je kar ena evforija. In potem pridem psihično utrujena domov in vidim samo še sladkarije. Posledica je pa zvečer refluks, ki me matra. Kosilo jem normalno hrano, samo preveč. Pa spet je obdobje, ko v službi kdo prinese piškote “za h kavi”.
Tehtala se ta teden sploh nisem.
Pa še hipohonder sem, anksiozna do konca.
Hvala, ker me poslušate. 🤗
Pozdravljene punce! Tudi meni se je nekaj ustavilo. Nisem striktna pri hrani. Pa še izvedela sem, da bom ostala brez službe. Ne vem kako bo, fasala sem glavobol, ki se mi drži že cel teden skupaj. Nisem za nobeno rabo. Jem več, sladkarij itak, gibanje mi pa zaenkrat se kar gre. Bomo videli kako bo, ko se težave malo umirijo. Bi pa rada oklestila te kilograme, ki me motijo, se bom trudila po najboljših močeh. Lepo bodite, fajn bi bilo če bi se kaj bolj pogosto javljale.
Sladkorček, lahko se pogosteje jsavljam, če je dovoljeno jamranje 😉
Glavobol, ki traja daljše obdobje je tako nadležen (milo rečeno), da si na koncu, ko mine, vesel, da sploh še obsteje življenje brez njega. Upam, da si se ga znebila. Jaz sem ga tud danes fasala, pa se mi je že par dni najavljal.
Punce, saj bomo zdržale, ane? Pa da nam le rata v tej fazi vsaj vzdrževat težo…
Maias, kako ti gre?
Štefka, če si še kje blizu, imaš kako pozitivno misel za nas?
Prvi alt, ma je dovoljeno jamranje, samo ne preveč. po tednu glavobola je danes bolje. Moram delati in ne funkcioniram najbolje bo že. Se gibljem okoli 80, pa sem prišla že do 79,2. Sem bila tako vesela, da sem sklenila da bo to konec tedna moja številka. Hodim na pilates 1x tedensko, 1x na kolo za uro in pol, 2 x hoja v hrib za uro in pol. Več enostavno poleg družine, dveh otrok in vsega enostavno ne znese. Že to komaj. Punce želim vam lep začetek tedna in pijmo – vodo!
Oh Sladkorček, tretja v enem tednu z novico o izgubi službe, druga dva, ki ju poznam, sta že proti 60, bila sta na kar pomembnih delovnih mestih, pa vseeno izgubila. Žlahtnica, 30+, tudi poleti izgubila, zdaj komaj nekaj našla. Kam gre vse to? 😟
Sem pa danes po dobrem tednu stopila na tehtnico in bila kar prijetno presenečena, saj ni šlo nekaj blazno gor, je obtičalo. Vsaj to.
Dajmo zdržat, res, vsaj vzdrževanje! Se bom potrudila več hodit …
Učim se potrpežljivosti. Kosti se celijo, rane tudi, počasi se sestavljam. Vsak dan je malo bolje. V vsej nesreči sem hvaležna, da se nikomur drugemu ni nič zgodilo.
Časa imam na pretek, še nikoli v življenju toliko, v bistvu ga imam preveč. Iz prezaposlenosti v skoraj popolno mirovanje. Včasih se mi zdi, da sem dobila »od tam gor« sporočilo, da se moram ustaviti. Na zelo neposrečen način, ampak tako pač je. Smešno, kako mi je sedaj služba nepomembna. Kako sem jaz službi nepomembna. Lekcija za v bodoče.
Zaradi omejenega gibanja in že omenjene preobilice časa, sem med brskanjem po netu naletela na metodo IF 16/8 in ker tudi sicer načeloma ne zajtrkujem, sem se odločila, da preverim, če deluje. Zaenkrat sem zadovoljna, sklestila dobra 2kg v dveh tednih, počutje je ok, lačna niti nisem.
Upam, da ste ostale dobro štartale teden.
Sladkorček, glej na situacijo pozitivno. Ko se ena vrata zaprejo, se odprejo druga. Takšni časi so, vsi smo od danes do jutri, ni zagotovila, da bomo v trenutnih službah dočakali penzije.
Dober teden vam želim, s čim manj tegob.
O, punce moje… sem prišla na forum po 100 letih in sem tako vesela, da sem videlo tole dotično temo. Končno ste/smo pokukale iz naših lukenj :-)))).
No, ni mi všeč vsebina, ker vidim, da vam ni lahko 🙁
Prvi alt, tebe sem “čutila” že nekaj časa, ampak ti nisem mogla “pomagat”, ker sem bila sama v istem zosu 🙂 Ampak včasih, ko povemo, se skašljamo, je že lažje, a ni?
Maia, joooooj 🙁 Grozno se sliši, ampak vem in vidim, da boš tole ti zmogla in zraven še celo “zrasla”. Zelo mi je zanimivo in všeč, ko si napisala tisto glede službe in tega, da si se morala ustavit. A ni to grozno, da nas mora nesreča. Prov jezna sem na cel svet, da gre v takem tempu in da si not in divjaš skupaj z njim, ali si pa ven in si brez službe. Zelo redka so delovna mesta, kjer je vsega ravno prav in lahko obdržiš zdravo pamet in delaš še kaj dobrega zase. V miru.
Sicer sem mnenja, da vsaj nekaj lahko vedno sam narediš. Sigurno. V vsaki situaciji. Ampak se moraš najprej zavedat.
Tole z izgubami službe, mi sploh ni všeč…si ne morem predstavljati kako je iti čez to in vse občutke. In kako se motivirati. Verjamem, tako kot maia, da se nekje sjkrivajo nova vrata. Še vedno, ko smo gledale nazaja smo ugotovile, da je tako moralo biti..problem je samo tako gledati, medtem ko se dogaja :-/ Sladkorček, drži se…
Sam hvalim se, točno to, kar opisuješ, je meni jasno pri štetju kalorij. V osnovi s to metodo ne spremenimo/razrešimo naših osnovnih “izzivov”. Če ne razrešimo zakaj jemo, je vse odveč. Samo ti pa dam prav, da pri tebi to deluje v tem, da se imaš pod kontrolo in da se ne “razlezeš” ob vsaki krizi….tako kot me ostale :-D. In svaka čast za tako kontrolo..meni je takrat vse vseeno :-))))
Jaz trenutno res plus 2, kar se mi ne zdi tako hudo glede na obdobje, ko sem delala nič v tej smeri. Mislim, da s pametno prehrano lahko hitro pridem nazaj na 80. Samo moram zaštartat…
OK, da povem še kaj lepega…
Našla sem Salsation, vadbo, ki mi je za dušo in na katero z veseljem hodim 2x na teden. Sploh se ne rabim silit, kar mi je noro. Zmigam se ful, prešvicana sem cela in še uživam zraven. Tam sploh ni važno kako izgledaš..smo iz vseh vetrov, ene obvladajo gibe in ritme, druge ne. Uživamo pa vse 🙂
No in druga stvar, berem eno knjigo o ženskih hormonih in športu in prehrani… super osnove in prebrat za vsako… Ženske smo drugačne kot moški in na nas določene stvari ne delujejo, nam škodijo. Napišem kaj več ob priliki…
Zaenkrat punce..vesela sem, da smo se spet dobile. Sem vas pogrešala in to, da sem prišla na forum in vas videla, je danes najlepša novica 😉