Kje sploh spoznati pravega?!
Čau,
sem brala razmišljanja ob Klemnovem mailu, ki je zaskrbljen ker je samski pri 33-tih… Jaz nisem čisto nič zaskrbljena in bom kmalu (šele;-) 29 let stara, problem pa je nekje drugje…
Imam precej odgovorno službo, z veliko šibanja sem in tja, s celim kupom prijateljev (samskih in v paru), imam normalno in veselo družabno življenje – pravzaprav se mi zdi, da do tukaj vse štima…
Zanima pa me – kje za vraga naj najdem nekoga, ki bi bil samski, “normalen” (ok ne zdaj razpredat – veste kaj mislim), ima rad živali pa fuzbal tud, zaposlen, z obveznostmi, ki bi tud žural kdaj pa kdaj a imel tud čist svojo družbo…
Ko gremo s frendami ven so vsi kakšnih 10 let mlajši, ali so full starejši in iščejo 21-letnice. In ne gremo le v diskoteke, tud na večerji, na bovlingu ali pa na fitnesu je približno ista scena…
Hej – pa nisem “desperate”, sam me zanima… Pa verjetno nisem edina 🙂
čau-čau,
Anuška
Mislim, da ženske in moški padajo na nevidnost, na tisti del energije, ki ga samo čutijo in si ga ne znajo obrazložiti. Nekateri temu rečejo kemija.
Bolj ko si zadovoljen, več jih imaš okoli sebe. Ampak resnično zadovoljen. In kdaj se to zgodi. Vsemimo primer, da si brez partnerja in ga iščeš, povsod najdeš same nesrečneže, noben normalen ti pa vedno bolj “desperate”, ko pa dobiš nekoga, in s to osebo hodiš, okoli sebe opaziš samo dobrovoljne, polne zapeljive poglede, vsi bi si nekaj želeli, vse nekaj privlači, ampak to ni partner, ampak tvoje zadovoljstvo nad svojim razmerjem in življenjem
primož
JAO Anuška, kje si prej hodila.
Glih tak sem, kot si opisala, da bi rada vidla,, da bi tvoj moški bil.
A bi te kaj motilo, če bi ti večerjo ob svečah kar doma naredil, pa še kakšno božansko sladico povrhu.
Drugače pa mislim, da po diskotekah ne boš našla kakega dobrega mandlca.
Pojdi v naravo, pojdi na sprehode, pojdi povsod tja, kje so ljudje, pa ne samo iz tvoje družbe, pa tvoje frendice.
Nekje, nekdo, ob pravem času, ti bo že padel v oko in boš videla.Samo preveč izbirčna pa ne smeš biti.
V tvojih letih, so skoraj vsi že zasedeni ali pa se tega še ne zavedajo.
A vseeno ne obupaj.Sam sem našel ljubezen in srečo pri 40.tih.
Pa kaj, boš rekla, malo pozno, a resnično srečo in ljubezen je bolje najti v teh letih, kakor pa izkaženo, kakor ljubezen pri 20.h.
Veliko sreče ti želim pri iskanju.
Anuška te razumem.
Vsi smo pod pritiskom, delamo,delamo itd. Družbo imaš pa vedno eno in isto. In potem imaš znotraj družbe pač določene osebe, ki ti približno “ustrezajo” in krog znanih ljudi se zaključi.
Da bi se zabavala z pribižkom, dokler ne najdeš pravega ;-), ti ni?
Da, bi hodila naokoli, se vlačila po raznih zadimljenih lokalih in širila svoj krog znancev in prijateljev – ni časa, volje, energije….
In zato bi te povabil na http://www.ona-on.com – ker pač Primož na Med.Over.Net-u ni ustvaril nič podobnega ;-)))!- pa dobro saj ne more biti vse tukaj!
evo, še ena samska tvojih let..pa nas ni malo, v moji družbi so še 3, vse tam do 35-ega leta. Izobražene, z odgovorno službo, s stalno družbo, kjer se “člani” ne menjavajo in glede na to, da ta ista družba stalno visi skupaj, niti ni možnosti, da bi se kaj spoznalo.Zanimivo pa je to, da nismo samo ženske pri teh letih same. veliko prijateljev imam, ki segajo tja do 35, pa jih resna zveza sploh še ne mika…kje je razlog?
Saj ustvarjam, samo en bi rad, da je povsod eneako, pa bi rad naredil nekaj posebnega. Tako, da boste vsi zadovoljni.
primož
Primož to si napisal zelo dobro. Ker ljudje so srečni, veseli, zadovoljni, ko so zadovoljni s partnerjem in se tega ne zavedajo, drugi pa jih opazimo ravno zato, ker so srečni in izžarevajo srečo. Pravijo tudi, da se človek zagleda v srečnega človega, seveda v tistega, ki je zadovoljen in srečen, vesel, če pa je človek nesrečen, ga tudi nihče ne opazi, zato samski veliko težje dobijo partnerja, ker ne privlačijo skoraj nikogar.
Živjo,
kje najti pravega fanta? Kako naj me kljun časa še dolgo drži stran od “pogrešati stiskati se imeti toplino” veselega?
Poišči ga tam kjer ni prevzetnosti žensk, kjer ni velikih besed našega moškega ega, ki skakal bi od enega do drugega brega; poišči ga tam od koder drugi pogled odmaknejo. Glej v oči, tudi če ti prva njegova beseda smrdi. Glej v oči, če srečo iščeš si, ne vzami si, kar samo lahko ustvariš si.
Besede bi te zapeljale, a oči ti ne bodo lagale.
Ko boš pripravljena boš našla. Le odgovori si : ali želiš? Želiš res?
Lepo se (s)mej še naprej,
Jai
Čau vsem skupaj,
hvala da ste si vzeli tolk časa in napisali par res cool razmišljanj 🙂 A ni hecno, da pravzaprav to vse že veš le da te mora od časa do časa nekdo spomniti…
Oj Primož, ja se strinjam da se vsi ujamemo v tisto “nekaj”; kar iščemo niso zunanjost, finančno stanje ipd. Ne iščem princa na belem konju, ker sem precej realna punca je pa res, da sem tudi precej močna osebnost – v smislu, da kakšen plah in tih fant res še ni nikoli pristopil 🙂 Oz. ga morda niti ne opazim. Glede na vaše razmišljanje tukaj pa bom morda zadeve videla tudi drugače.
Se mi pa zdi, da gre itak za fenomen našega časa – in se dekleta ujamemo v fenomen Bridget Jones – ko sicer nismo desperate po vezi, same tudi ne bi bile, ravnotežje med hektično službo in prijatelji, ki jih itak zapostavljamo pa le težko najdemo.
Ma – je najs feeling, da vem da vas je še nekaj tam zunaj, ki podobno razmišljate…
Kakorkoli – vam želim eno res najs poletje :-),
Anuška