Kje najti resnega partnerja?
A ni čas 4. dimenzija v 4D?
Nisem čisto prepričana –sklepam sicer izključno na podlagi tvojih zadnjih postov.
Se nisem prav nič zmedla…pa vseeno a ne bi raje preko skypa 🙂 🙂
Ja saj…dobro se dopolnjujeta, ni kaj 🙂 🙂
No jaz vsekakor upam, da nisem lepa…že tako imaš v življenju lahko težave, smrt, bolezen…potem pa naj se zavestno spravim skupaj z badguyem…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Zmotno mišljenje. Bistvo je v “imeti jezik”. Ni ti treba biti baraba, morš pa bit samozavesten, drugače te ženske ne bodo opazile.
Tudi pridnega in delovnega opazijo, če zna malo jezik zavrtet in kaj rečt. Če pa samo tiči nekje v ozadju, pa normalno da ga nobena ne opazi. Torej, tvoj problem ni, da si pošten in delovn, ampak, da si tiho in da žensk ne osvajaš.
Se bodo tudi one naveličale sedenja na sodišču (na strani obtoženca v publiki) 20 let veš. Nekaterim “tajkunom” se že (pošteno) maje zakon in nekatere že kloftajo (sokrajani) po supermarketih. 😀
Iz tvoje izjave lahko potegnem še eno vzporednico, in sicer koga bi rajši (ženske) imele za partnerja – “piflarja” ali športnika ?
Filmska industrija dobro promovira druge, medtem ko v realnem svetu (iz finančnega vidika), bi bili bolj primerni “piflarji” (z uperjenim odnosom).
LP,
12thDNAStrandActive
Seveda.
Ampak, pazljivo beri, kaj sem napisal. Manj lepa, če do 30 nobenega ne najde, ima z vsakim letom manj možnosti.
Lepe punce pa tudi težko obdržijo stabilne zveze, ker ponavadi lepe ženske ne razvijejo sposobnosti, ki so potrebne za dolgoročno zvezo, saj so celo življenje navajene samo izbirati, da vse dobijo na pladnju..
In zato so forumi polni žensk 30+, ki sprašujejo, kje so tipi zanje…
To so ženske, ki so:
-manj lepe in niso pravočasno našle tipa zase
-bivše lepotice, ki so menjale veliko tipov, niso pa bile sposobne obdržati zveze[/quote]
Tvoj svet je zelo preprost.
Čisto preprost :): ker me nobena ne mara, so vse slabe :).
Seveda.
Ampak, pazljivo beri, kaj sem napisal. Manj lepa, če do 30 nobenega ne najde, ima z vsakim letom manj možnosti.
Lepe punce pa tudi težko obdržijo stabilne zveze, ker ponavadi lepe ženske ne razvijejo sposobnosti, ki so potrebne za dolgoročno zvezo, saj so celo življenje navajene samo izbirati, da vse dobijo na pladnju..
In zato so forumi polni žensk 30+, ki sprašujejo, kje so tipi zanje…
To so ženske, ki so:
-manj lepe in niso pravočasno našle tipa zase
-bivše lepotice, ki so menjale veliko tipov, niso pa bile sposobne obdržati zveze[/quote]
Tvoj svet je zelo preprost.[/quote]
Zanimivo branje je bilo tole … : ) Drugače pa nekako razumem avtorico posta …
Dejstvo je, da je res težko spoznati partnerja, ki ima resne namene, je simpatičnega videza in ima izoblikovane temelje za prihodnost v dvoje (razčiščeno ljubezensko preteklost oz. brez nepotrebne čustvene »prtljage«; finančno neodvisnost, ustrezne karakterne lastnosti oz. nam kompatibilno osebnost …).
Z vsakim letom samskosti, pa je verjetno še težje … Lahko se navadimo na svojevrsten način življenja in morda tako posledično tudi težje toleriramo »napakice« potencialnih partnerjev … in iščemo popolnost, ki pravzaprav ne obstaja. Je pa vseeno smotrno, da se cenimo in smo zdravo samozavestni, ko gre za izbiro partnerja; pri tem mislim, da nekakšne, seveda realne kriterije, kdo je za nas konkretno primeren, pa le moramo imeti.
Tudi sama sem resna v svojih namenih, izobražena, zaposlena, nedavno vstopila v klub 30+, … lepota je sicer relativna, pa vendar naj bi bila tudi simpatična in prijetne osebnosti. Moje izkušnje so takšne, da se veliko moških, pravzaprav ne upa pristopiti in radi le od daleč opazujejo. Nisem princeska, ki čaka na svojega princa na belem konju, pač pa kdaj tudi aktivno (in uglajeno ter predvsem nevsiljivo) pristopim k spoznavanju, pa vendar opažam vse manj resnosti (avanturistične naravnanosti), neiskrenosti, …
Ne vem, kje se skrivajo pravi moški, zagotovo pa se tudi sama ne znajdem ob pravem času na pravem mestu.
Sem pa optimistična in res, da zveni to že čisto obrabljeno, pa vendar: ljubezen naj bi se zgodila, ko to najmanj pričakujemo. ; )
Mogoče je vzrok kar v tvoji izjavi spodaj: ???
Nekaterim je že dovolj, da se samo enkrat opečejo in odnehajo, medtem pa, ko pri drugih je potrebno več udarcev… z macolo. 😀
Je pa tudi tako, da odkar sta spola “uradno enaka” oz. razlike manjše (kot kao poprej), se najbrž marsikateri moški, ko mu poveš, da imaš (boljšo) zaposlitev, (višjo) izobrazbo (od njega), večji krog prijateljstev, itn. lahko vpraša kaj jaz lahko njej sploh še ponudim oz. dam, kar ne more sama doseči oz. pridobiti ?
Nobeden pa najbrž noče biti ženski samo “vedro sperme” (za razplod), tako kot ona noče bitri njemu (samo) “spolno-rekreacijski vložek” (najbrž).
Če zna ženska sama zamenjati tesnilo na pipi, svečko v kosilnici in si naložiti (dual-boot) 2/več operacijskih sistemov na prenosnik, a bo takšna potrebovala moškega okrog nje ? Pa pustimo neko varnost (čustveno, fizično,…), ki naj bi jo moški nudili ženskam.
Podobno velja za moške (glede žensk).
Sem poznal, sicer mlajši par, a vseeno, ona zelo neodvisna (je marsikaj znala ali vedela kje kaj poiskati, narediti), on ji je poskušal pomagati tam kjer njej to ni šlo. Mu še vrečk iz trgovine ni kaj prida rada pustila, da jih nosi zanjo (in ni imel kakšnih težav s hrbtenico; zdravjem). Sta se zmenila za nek skupni dopust, pa ji je on rekel, da bo vse uredil. Ko je on hotel urediti rezervacijo pri turistični agenciji, je izvedel, da je ona že to uredila pred parimi dnevi. Bilo je še nekaj takšnih “dogodkov”, nakar je fant začel razmišljati, da ga ona realno sploh ne potrebuje… in je šel.
Prevelika individualnost (k čemer se nas nagovarja na vsakem koraku) je ne samo udarec za (“tradicionalno”) družino, temveč je tudi žebelj v krsti medosebnih odnosov. To dobro vidiš v Ameriki (kot tudi drugje) – je*eš državo, sam si pomagaj (pravijo) !
Potem pa, ko se sistem tako zaostri, da si ne moreš več sam pomagati, in ker imaš zakoreninjeno miselnost, da ne smeš reči za pomoč, pa enostavno propadeš – zaradi sprogramiranega ega, ki se ti vcepi že v ranih letih. Ker lahko, da bi ti kdo znal pomagati, a če za to ne znaš reči…
Seveda imaš pa tudi primere, ko je nekdo “blazno nesposoben”, a drugemu to ugaja, da prvega rešuje (iz težav; se počuti potrebovanega), medtem pa ko nekaterim že eden takšen “poraz” pomeni, predstavlja, da je partner nekoristen (in se ga po hitrem postopku znebijo). Različno od primera do primera.
LP,
12thDNAStrandActive
Se kar boljše počutim, ker berem tole in ugotavljam, da nisem edina samska in da še obstajajo takšni. Sem namreč blizu 30, ne tako grozno dolgo samska. Vsi prijatelji so poparčkani, eni imajo že otroke, so poročeni itd. Ok, poznam nekaj takšnih (cca 3-5), ki so tudi samski, ampak se ne družimo tako pogosto (kava kdaj pa kdaj). V glavnem tako je bedno včasih, ko ugotoviš, da si popolnoma sam in da je spet en vikend, ko ne veš kaj bi počel sam s sabo. Hočem rečt, da mi pač ni, da bi se vedno “slinila” k tem, ki so v parih. Poleg tega sem opazila, da včasih enostavno odpadeš, ker si samski in se potem zmenijo med seboj. A naj držim svečko ali kaj? 🙂 Pa še ti moji prijatelji nikamor ne gredo in so večinoma doma. Poleg tega imam v planu še kakšno potovanje. Mislim s kom naj grem? Ok, šla sem enkrat z enim, ki sem ga poznala ful kratek čas in se je potem vse sprevrglo v katastrofo, hvala bogu šele, ko sva prišla nazaj…no še zdej mi ni jasno, kako sem bila slepa… Ja, ni nam lahko nam samskim :). Ja no, če bi kdo (tudi ženske) kam kdaj šel, pa nima družbe in je super, fajni in d best, evo me :)).
Hehe mal heca more bit 🙂
Mi je poznano ja. Samo, da sem jaz še starejša kot ti.
Jaz sicer nimam problemov, da ne bi imela kaj početi. Vedno mi manjka prostega časa, ker imam vedno polno idej kaj početi in to tudi počnem. Je pa dejstvo, da so dejavnosti, ki bi jih rada počela pa jih ne morem sama: plesni tečaj (solo plesi me ne zanimajo), skvoš, potujem tudi sama, ampak bi bilo bistveno bolje v dvoje.
Obenem pa, če se slučajno družim s kakim vezanim, so že takoj ljubosumni izpadi, obrekovanja tako, da moram vedno pazit s kom se družim.
Evo moj kontakt, pa da ga gremo šaflat :)).
@žabon: kontakt: lahko pišeš na kelt8000 pri yahooju -> [email protected] 🙂
Ja se globoko strinjam, ni nam lahko samskim, zelo je težko res. Še dobro da si napisala, da velja tudi za ženske–mislim samo za družbo– ker tipi so pa vsi po vrsti ali neresni ali mamini sinčki ali pa oboje ali pa je punca po 25. letu prestara za karkoli… no tega se nisem zavedala dokler nisem začela brat tega foruma, no ampak takrat jaz tudi nisem imela te napake.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
katenjka
Štajerski tednik: “Predavateljica (Vesna Godina) sočustvuje s svojimi študentkami, ki se trudijo najti odgovornega očeta za svoje otroke, kar je skoraj misija nemogoče, saj naj bi bil tak le 1% slovenskih moških. Predlagala je hiter izbirni test, pri katerem kandidata preverijo, ali je sposoben ravnati PRAV, je torej odrasel, nadalje pa tudi raziskati, kakšne so bile razmere v njegovi družini in kako je njegov oče opravljal svojo funkcijo.”
:))))
Katenjka, slabo se ti piše – samo 1% nas je dobrih!! Ne poamga nič drugo kot test pri prvem zmenku. 😀
Tale gospa, ki je sicer zelo bistra, zanimiva za prečitat, vendar le takrat, ko piše znotraj svoje poklicne domene kot sociologinja, ampak v podobnih sestavkih se očitno vidi, da z moškim zagotovo ni spala že 10 let, vidi se, da ta nesposobnost obdržati moškega ob sebi izhaja izključno iz nje, iz ranjene ženske, ki vedno uporablja za obrambo moške pristope verbalnega intelktualiziranja, vidi se njena jeza do bivšega, do moških, verjetno tudi občutek zapuščenosti s hčerko s posebnimi potrebami. Ženske, ki (simbolno) kastrirajo moške, so globoko nezadovoljne s svojo ženstvenostjo, pogosto gospodovalne, “težkega značaja”, kapricaste, kronično nezadovoljne…
Tiste ženske, ki izjemno negativno pišejo o moških, se jih da psihološko zelo lahko “kategorizirat” v točno določeno skupino žensk, saj se s tem posredno razkrivajo svoj notranji svet frustracij.
Tako da dekleta v prihodnje le lepo o nas, samo kako nas imete rade in da smo najboljši! 🙂
Uuu, našel vir.
Tvoja teorija je pa kar možna oz “dovolj logična”, ona bi lahko tudi kakšno knjigo prebrala zakaj je družina (kot družbena celina) danes takšna kot je – in posledično otroci. Ostalo v članku (vir zgoraj) je pa kar dobro napisano, sploh tole:
Bingo ! Tako kot (vlada recimo) ne želi ljudi, ki znajo svobodno razmišljati, temveč, da so “vodljiva čreda”.
Bi morala kdaj “vdreti” na njena predavanja (na FDV-ju) matjazko. 😉
LP,
12thDNAStrandActive