Kje najti resnega partnerja?
Jaz sem pa strinjam, da po tej starosti ni več kaj prida izbire. Ostali smo taki, ki prej nismo bili ne vem kako iskani. Pa naj bo zaradi kakih res slabih lasnosti ali pa kake druge prtljage.
Po 30tem so večinoma v vezi. Tisti pa, ki niso so pogosto mamini sinčki, nekateri hočejo kar takoj otroka, ker so vendar že dovolj stari. Potem so kaki ločenci, kar sicer ni nič narobe, ampak pogosto ne znajo z ženskami: njiohova bivša pravijo, da je grozna in take smo menda vse ženske. Mogoče so ti ločenci po 40tem boljši.
V glavnem težka je. Izbira ni velika.
No, no, torej so vsi tisti, ki že imajo nekaj več izkušenj za sabo, avtomatično označeni za propalice? Samo zato, ker so se odločili, da v svojem prejšnjem razmerju ne bodo več vztrajali bodisi zaradi nefunkcionalnosti razmerja bodisi tega, da poiščejo srečo drugod ali pa jim je bolje samim. Če bi življenje res nehalo obstajat po 28-tem, potem bi se nam prekleto slabo pisalo.
Mogoče ta miselnost izvira iz tega, da v kasnejših letih 40+ obstaja veliko večja verjetnost, da dobimo nekoga, ki ima po vsej verjetnosti otroka iz prejšnjega razmerja, ločitev, dolgoletno razmerje. Kot da to samo po sebi pomeni, da s takim partnerjem ne moremo ustvarit toplega in trdnega partnerstva! Verjetno pa samo izvira iz egoizma, da nočemo partnerja “s prtljago”.
Moje izkušnje kažejo, da ljudem v zrelih letih primanjkuje odločnosti. Da si zastaviš cilj in mu slediš. Pa tudi. da si odločen, kaj hočeš (doseč, imet) in česa nočeš (v vezi).[/quote]
Mogoče zato, ker se niste dovolj dobro “prodajali” ?
Nekdo, ki je hotel šolo izdelati (in odvisnosti od zahtevnosti), ni imel-a časa pohajkovati s sošolci ali prijatelji po zabavah, diskačih, itn. Tisti, ki pa so izbrali “družbo”, so pa že razkrili vse svoje čare – v tistem krogu ljudi. Lahko da bolj ko se trudiš za nekaj, bolj se ti to oddaljuje.
Opiši maminega sinčka.
Mislim, da obstaja cel kup podvrst sicer.
LP,
12thDNAStrandActive
Takšni, ki ste tako zacementirani v svojem prepričanju, da po določeni starosti ni moč dobit drugega kot odbirek, naletite na prav takšne, ki jih prezirate. Ker imate to pač skoz v glavi.
Usmerjeni v probleme, ne v rešitev.
Koliko od vas je dalo drugemu spolu (ali pač istemu, če ste istospolno usmerjeni) šanso za druženje na še kakšnem drugem nivoju kot zgolj seksualnem ali partnerskem?
Glede žensk sam opažam naslednje:
– ženske podpovprečne ali povprečne zunanjosti dokaj hitro najdejo partnerja za dolgoročno razmerje
– vkolikor ga ne, imajo z vsakim letom samskosti po 30-tem manjše možnosti
– lepe ženske menjajo veliko partnerjev
– lepe ženske dlje izbirajo stalnega partnerja
– lepe ženske težko obdržijo stabilne veze, sploh z atraktivnimi tipi
– zelo lepe ženske so velikokrat nesrečne, ker se jih moški kar malo bojijo
Moških ne bom ocenjeval, ker se z njimi nisem ukvarjal. Moški smo vizualisti, roko na srce. Za žensko, ki ni lepa, je bolje če že v mladosti najde kakšnega dolgočasnega tipa in ima z njim dolgo vezo.
Študij je študij. Veliko jih študira pa to ni razlog, da bi bili samski, ne glede na faks. Jaz osebno sem imela tudi druge aktivnosti poleg študija. V disko, na žure me ni nikoli vleklo. Denarja za pijačkanje, kino in podobne zadeve nisem imela. In posledično, ker nisem imela denarja za druženja s sošolci, sem postajala vse bolj sama, brez družbe. In sem tam, kjer sem. Točno, nismo se dobro prodajali :).
Mamin sinček: 33 let, niti en dan v službi do sedaj, vse mu mama dela, pere, kuha, daje denar, on pa žura. Pride v družbo z ostalimi pa pričakuje, da mu bomo vse stregli, vse mi plačali, če gremo recimo na pico. Ne zna nič delat. Pri 30ih je diplomiral. Zdaj pa čaka, da mu bodo ponudili službo. Opis mojega znanca.
Mogoče zato, ker se niste dovolj dobro “prodajali” ?
Nekdo, ki je hotel šolo izdelati (in odvisnosti od zahtevnosti), ni imel-a časa pohajkovati s sošolci ali prijatelji po zabavah, diskačih, itn. Tisti, ki pa so izbrali “družbo”, so pa že razkrili vse svoje čare – v tistem krogu ljudi. Lahko da bolj ko se trudiš za nekaj, bolj se ti to oddaljuje.
Opiši maminega sinčka.
Mislim, da obstaja cel kup podvrst sicer.
LP,
12thDNAStrandActive[/quote]
Seveda, da druženje v smislu druženja, brez seksualnosti, partnerstva.
Jaz zelo iščem tako družbo za športanje, hobije, klepet, ampak moški mojih starosti, kar jasno povedo, da iščejo resno vezo in če fotka ni ok, jih ne zanima več. Če na prvem srečanju ugotovijo, da jim ženska ne odgovarja, se ne javijo več.
Kar pomeni, da jaz nimam šans. Da bi po prvem srečanju lahko rekla ta je pa ok ali ta pa ni? Ne to ne gre. Dobro, eni so res taki, da jih ne želiš več nikoli srečat. Več jih je pa takih za katere bi rekla, da bi jih še z veseljem kdaj srečala, šla na kak potep, športanje, ampak ne v smislu partnerstva. Ampak preprosto druženja. Samo večina jih tega noče: če vidim, da si lepa, potem ja, drugače ne.
Daj no ronka ne pretiravaj 🙂
Ti si tako obremenjena z maminimi sinčki, da sploh ne opaziš dobrih tipov, ki se smukajo okoli tebe. Preveč razmišljaš, kaj bi bilo, če bi bilo, kaj je bilo, kako, zakaj, kje, kdaj,……..
Povabi enega 25 let starejšega “fotra” na tenis pa bo. Če ne druga boš vsaj zmagala, ker mene itak ne bi premagala :)))
Žal mi je ronka, da si imela takrat (v času študija) takšno ekonomsko stanje.
Hvala ti za pojasnitev maminega sinčka.
Sam opažam isto, tako da se strinjam. Je nekako “logično” tole, argumentacija pa izhaja iz tvojih naslednjih oažanj:
Za moje pojme se ta meja niža, ker prej ko ljudje vstopajo v odnose (veze, spolnost) prej se “nasičijo” oz. prej spoznajo nekoga s katerim bi relativno še kar laufali skozi življenje. No, možnosti se povečajo kot pa če doma v spalnem plašču srkaš mleko z Benkom in “nažigaš” Counterstrike. 😀
Lahko ja, lahko ne, odvisno (bi rekel) od “dejavnosti” oz. od poklica, ki ga opravljajo. Manekenke ali tiste, ki so na TV (POP TV)/radiu najbrž res.
Da, ker so same prepričane v svojo zunanjo večvrednost (vsaj tiste, ki se tega zavedajo), čeprav pa to tudi ni nujno. Zakaj ? Tvoja naslednja trditev:
Seveda, ker (najbrž) večina moških misli, da…
…zato se jih mogoče…
Dobro razmišljaš, veliko tvojih trditev se povezuje ena z drugo, če jih bolje razčleniš.
Kim Kardashian (recimo) je lahko “oh oh”, samo zunanjost prej ali slej oveni in če je ženska prej veliko dajala na svojo zunanjost, ko bo le-ta malce obledela, se zna to pokazati na njenem obnašanju (pozneje) – če še ni vzporedno razvijala svojih drugih vrlin in ali talentov.
LP,
12thDNAStrandActive
Ja to je visoka teorija. Seveda je…preprosto resnična 🙂
Hm, no tukaj se po spolu bistveno razlikujemo. Koliko tipov si želi prijateljstva s punco? Koliko punc si želi prijateljstva s tipom?
Nojaz sem slišala, da lepe punce ostanejo v kraju, medtem ko tiste manj lepe morajo malo dlje časa počakat, da pride kdo, da so mu končno všeč 🙂 🙂
Torej zaključek teh opažanj bi bil, da se sparčkajo skupaj lepe punce in bad guyi in manj lepe in dolgočasneži (good guyi) ali kako? No potem narava, ki ima vedno prav, premeša gene proti povprečju, sicer že davno ne bi imeli manj lepih punc in dolgočasnežev, ki se itak težje najdejo, če sploh 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Okrog mene se sploh noben samski ne smuka.
Oprosti, ampak s tipi, ki so poročeni pa na kupidu iščejo, res ne bi hodila na tenis. Nimam ravno dobor mnenje o takih tipih, zato jih po hitrme postopku skenslam. Tile ‘fotr’ hitro napišejo, da bi igrali tenis, ampak seveda mora biti vse diskretno. Le zakaj?
Ne bi rekla, glede na to, da imam jaz (jaz sem ženska :)) take izkušnje, da se moški nočejo družit, če jim ženska vizuelno ni všeč oz. bolje rečeno, če ne bo nič seksa.
Jaz ne hodim nikoli na kaka srečanja z namenom ocenjevati ali bodo tam potencialni partnerji ali ne. Grem zato, da bi se družila, uživala. Jaz sem za širjenje mreže znancev. Tako ali tako prave osebe ne moreš spoznati v eni uri recimo. Ponavadi se mi zgodi, da oseba, ki mi na prvi pogled ni nič posebnega, priraste k srcu po več srečanjih.
Ah, če te kaj potolaži, je tudi pri puncah isto. Neka tipična slovenska fora spet se mi zdi.[/quote]
Tudi jaz mislim, da je zelo težko najti resnega partnerja v današnjem svetu pa ne samo za tiste nad 28 ampak tudi za takšne ki smo pod 28, ampak nikakor ne smemo obupati. Sama bi rada našla zanesljivega in iskrenega moškega s katerim bi si nekoč lahko ustvarila družino. Seveda mora za vsako zvezo biti tudi obojestranska telesna privlačnost, brez tega pač ne gre. Se mi zdi da je to ponavadi prvi dejavnik, ki ga opaziš pri osebi nasprotnega spola preden do nje/njega sploh pristopiš. Potem pa je vse odvisno od karakterja, skupnih lastnostih… Kar nekaj časa sem bila v zvezi, sedaj sem 2 leti samska in se mi zdi da vedno bolj pogrešam življenje z nekom, ki ga imaš rad, skupne večere… Kje najti resne partnerke oz. partnerje? To se tudi sama sprašujem 🙂 ponavadi tam kjer najmanj pričakujemo. Sem pa prepričana, da se zelo težko najde resne partnerje/partnerke v klubih in diskotekah, razen če imate res srečo…
@ronka, seveda obstaja delež ljudi, okej, priznajmo si, visok delež ljudi, ki išče predvsem to: nekoga za resno zvezo.Če pa nekaj vmes sfali, pa bo dobra tud za povaljat. Da pa vseeno ne bi prišlo do tega, da na zmenek pride en potrebnež in ena siva miška, obstaja komunikacija. Če je siva miška preveč tiha, da bi povedala, kaj išče in zakaj bi se z nekom dobila na kafetu, potem naj polom od zmenka (deloma) pripiše tudi sebi.
No, seveda se zgodi, da pride do komunikacijskega šuma tudi naknadno, kljub temu, da se obe strani zedinita, zakaj se bosta srečali, potem pa enemu vse dol pade, ker je gojil drugačna pričakovanja (čeprav jih je prej celi čas krasno zakrival celo pred sabo, hehe), ampak to je del življenja. Moove on.
Ravno zato pa se mi zdi idealno spoznavat ljudi na prijateljski/hobi bazi. Ker sta oba sproščena, ne rabita fejkat drug pred drugim, ne rabita skrbet, ali sta na drugega naredila dovolj očarljiv vtis, ampak preprosto sta takšna kot sta. In če gredo poznanstva še dalje, pa on drugič povabi svojega kolega pa ona povabi svojo kolegico, se krog znanstev bliža, potem pa je res samo še loterija, kdaj in kje se zaljubiš 🙂
Če bi bilo res tako, kot trdite nekateri, da moški ne išče prijateljstev z drugo žensko, potem bi se vsi poročeni in vezani pari enostavno nehali spoznavati med seboj, družiti in prijateljevati. Ker vse imajo že doma. In kao novih prijateljev ne rabijo.
Kaj sem ravnokar dobila po mejlu od dobre prijateljice. Ne pozabite vklopiti zvočnikov 🙂
To je še kako res!!
Ne vem kako lahko naketeri tok blesav razmišlate.. Češ tiste grde( mim grede, nobena ženska ni grda, že zato ker ima v sebi čar ženske), kao bolše da si ga najdejo v madosti itd.. in kje je to kakšna logika, da manj lepe punce morjo bit z dolgočasnim. A vam povem, kakšne punce pristanejo na koncu z dolgočasnimi in po vrhu glupimi fanti? lepe :)))) ker so oni tok glupi v glavo, da vidijo samo barbiko, ne pa potenialne partnerke ki ima še druge lepe kvalitete. Tako da ne prosim s takimi neumnimi:)) lepota itak zbledi, z leti je kaj druga bol pomembno… ;))
S tem se strinjam. Jaz bi tudi rada spoznavala ljudi na tej, ‘hobi bazi’. Zdaj, če prideš v kako društvo to še nekak gre. Samo na ta način ne spoznam dovolj ljudi.
Skušam pa tudi preko neta pritegniti ljudi za druženje na teh hobi bazi (no če bi prišlo tudi do kake iskre pa seveda nimam nič proti). In to tudi jasno povem, samo sem potem skoraj vedno razočarana, ko ugotovim, da je tisto osebo zanimalo samo to: ali bo prišla prava za razmerje ali ne in se ponavadi ne oglasijo več. Tu in tam je še kak za druženje, ampak res redko. Dejstvo je, da tudi jaz še nisem za nikogar rekla, da s tem bi pa imela razmerje, ampak z mariskom pa bi se z veseljem družila, tako prijateljsko. Večinoma imam izkušnje preko neta take: da kar direkt vpašajo, če bi bila njihova punca, direkt povedo, da jih zanima le razmerje. Drugega nič. Samo na pijačo bi šli, če bom ok, se še vidimo, drugače ne več. Kaj pa druženje na hobi fazi? Tega pa ni.
Da ne govorimo o tem, da včasih neko osebo srečamo velikokrat, se družimo, čeprav nam na začetku ni bila nič posebnega pa se s časoma začne dogajat, iskrit :).
Sem sicer v nekaj društvih, kjer se družimo na hobi fazi, ampak vsi so poparčkani, zato so ta druženja zelo omejena.