ma resno…drage moje..veliko se družim z moškimi in najboljši tipi kar jih poznam so že najmanj 20 let v vezi, po možnosti s tremi otroci. Tko da… sem srečna, ker sem sama. Ker si znam sama veliko lepega v življenju naredit. In nisem obupanka, otroke imam iz neuspešne zveze, poklic in intelekt tudi, da lahko dobro živim..in ja..nobenega luzerja v življenju več ne rabim. Če pa slučajno se kakšna žena dobrega tipa njemu odpove..:)) ga pa zagrabim :))

Moški so taki i onaki…tko kot ženske…

A se lahko spolne preference sčasoma spremenijo, posebej zaradi negativnih izkušenj z nasprotnim spolom? ;))

Biološka danost seveda nima nobene veze z značajem človeka, a ni to edina poštena izjava?
Drugo so klišeji in ozko stereotipsko gledanje oz. celo ideološkost, ko se ustvarja navidezna bitka med spoloma.[/quote]

Glede preferenc: mislim, da ni tako preprosto. Samo ti pa recimo že v osnovi bolj hvališ moški spol kot ženski, torej lahko iz tega sklepamo na tvojo temeljno spolno preferenco?

Biologija seveda nima zveze z značajem človeka. Mene v nasprotju z Evo še nikoli ni bilo sram, da sem ženska (in ko kaka ženska na vse pretege poveličuje moški spol, si ne morem pomagat, da ne pomsilim, da se jim skuša na vsak način prikupiti in si s tem zvišati ceno – v bistvu se je pa ženski verjetno teže prikupiti drugim ženskam in bi šele to bil neki pokazatelj vrednosti, če smo že v teh vodah), sem pa že od več moških slišala, da jih je včasih sram, ker so moški. Pa ne zaradi stereotipov, ampak konkretnih posameznikov (eno kar številčno konkretno skupino je omenila tudi Jasno in glasno, to je določen segment ločenih očetov – in poudarjam, določen segment, ne vsi). Me je pa občasno sram, da sem pripadnica človeške vrste, to pa.

Metulka

Ne vem, čuj, kaj misliš, saj vidiš, da sem malo muten, a ne? haha :))

Ja, ljubosumje je pereč problem, sploh ko gre za moškega, potem ste druga drugi smrtne tekmice, a ne? 😉

Preveč sramu….

Odgovor na izvorno vprašanje: težko.

Vsak dobi takšnega partnerja, kot si ga zasluži. Večina ljudi je srednja žalost. Je pa hudič , verjamem ja, ko mora samska ženska ali samski tip realno sebe oceniti in potem v okviru tega imeti tudi pričakovanja do nasprotnega spola. Ponavadi je tako, da vsi zase predpostavljajo, da so zelo kvalitetna roba in se zgražajo nad ponudbo na drugi strani.

In tudi vse lepe samske ženske niso tako fajn, kot zgledajo, daleč od tega. Ko jo podrobneje spoznaš, vidiš felerje in freakovsko razmišljanje.

V glavnem se strinjam z Markom, kdor pri sebi nima pošlihtano, ima vedno probleme z nasprotnim spolom.

Jaz sem dokaj normalen,čeprav drugi pravijo da nisem čist normalen,pa tudi iščem žensko ki je normalna no vsaj dokaj normalnaj,kajti tiste čist normalne ,ni ,kot ni čisto normalnega moškegaKkaj bi pa bilo če bi bili vsi čisto normalni?;,bi bili si vsi isti?Če želiš ti pošljem mail.

Draga najboljši so poročeni! Všeč mi je tvoja filozofija, moram reči, da ji skušam slediti, vendar sem po razpadli zvezi (z otroki) trenutno v depresiji in me zanima, koliko časa si ti porabila, da si prišla na “zeleno vejo” oz. da si začutila, da lahko neobremenjeno živiš na ta način. Sama imam poročenega prijatelja, pa si želim več (kar oženila bi ga), vendar vem, da do tega ne bo prišlo in to me tlači tako down…

To pa je še ena brutalna laž, izhajajoča iz vzhodnjaške filozofije, s katero perejo možgane naivnim ljudem! Češ da si je kdo zaslužil, ja karma, pa kaj še! Nekdo stalno povzroča težave ali ima probleme s seboj, pa vseeno dobi čudovitega partnerja. Nekdo nasprotnih lastnosti, umirjen človek, ki mu zveza veliko pomeni, pa je samski in nima sreče v ljubezni. In to nima zveze z našim zasluženjem!

Heh, ta je dobra. Verjetno ti je dosadila nelogika, si se odvija v iskanju partnerja “Barabe dobijo vse dobre ženske, jaz pa, ki sem priden se pa moram zadovoljiti s prvo, ki mi prekriža pot, drugače bom ostal sam.” oziroma obratno.
Patern iskanja partnerstva obstaja ampak ni logičen; oziroma, kaj je tukaj sploh smatrano kot logično? Kar reče mama? Kar pišejo mediji? Kdo ti je rekel, da dober dobi dobro in zakaj se tega držiš kot pribito? In ko dober ne dobi dobro, ni pravice in simpatije so zatežene; vsi so krivi samo jaz ne.

Prijateljica je po nevemkolikih letih poroke padla pod vpliv privlačnosti drugega moškega, le malo časa pred tem pa mi je rekla, kako ljubi svojega moža. Torej, kaj neki je ta privlačnost in zakaj ima tako močan vpliv na posameznikovo poželenje? Kaj je ta kemija in kaj so iskrice, o čemer vsi tako glasno govorijo? Ali je to ta pravica oziroma logika, ki določa kdo bo imel koga?

Čas je, da greš izza svojih postavljenih okvirjev in pogledaš svet na takšnega kot je, ne na takšenga, kot misliš, da bi moral biti.

To pa je še ena brutalna laž, izhajajoča iz vzhodnjaške filozofije, s katero perejo možgane naivnim ljudem! Češ da si je kdo zaslužil, ja karma, pa kaj še! Nekdo stalno povzroča težave ali ima probleme s seboj, pa vseeno dobi čudovitega partnerja. Nekdo nasprotnih lastnosti, umirjen človek, ki mu zveza veliko pomeni, pa je samski in nima sreče v ljubezni. In to nima zveze z našim zasluženjem![/quote]

To ni nobena laž. Problem je v tem, ker ti to napačno razumeš. Tu se ne gre za nobeno karmo ali kazen? Gre se za energijo, ki jo oddajaš, za izkušnjo, ki jo potrebuješ, da postaneš močnejši, drugačen, boljši.

ne vem če kdaj prideš na to. Jaz nikoli nisem bila posesivna ali odvisna od odnosa. Pa v odnosu sem bila SAMA za vse: finance, skrb, delo in otroke..luzer pač, lep za delat lepe otroke in ženomrzbneš in psihopat, ki te drži v primežu, da ne pobegneš…ko sem se končno osvobodila je bilo to zame čudovito..ni bilo nobene ptorebe po objokovanju “lepega, srečnega zakona” le soočenje z realnostjo, pa želja,d a nikoli in res nikoli več ne padem v kaj podobnega. Zato sem začela analizirat pretekli odnos in se nikakor nisem ukvarjala z iskanjem novega “princa”. Tko ali drugače pa sem dnevno v stiku z mnogmi moškimi in me posebej veseli, da takšnih psihopatov kot je bil moj ex sploh ni veliko in da obstajajo dobri moški za bit v odnosu z njimi. Če so zasedeni je to pač dejstvo, in se seveda ne vtikam v njihove uspešne veze. Ene par dobrih jih je v tem času tudi že izpadlo iz svojih vez (so jih zapustile njihove varajoče prevečlepega vajene ženičke) ampak jih nisem zagrabila, ker skozi pogovor najprej ugotavljam potrebe in želje za lajf..in če si nekdo želi npr. še otroke jaz pa ne mu nebom lagala,d a sva za skupaj, mar ne? Pa če je še tko sexi za pogledat…sem vesela, da je našel 10 let mlajšo punco in ima z njo otroka. Tudi takšen, ki nujno hoče žensko za skupno življenje pri meni ne pride v poštev, saj si jaz tega zelo hitro pač ne želim, pa sva najboljša prijatelja, ker je trenutno v sexualni vezi na daljavo z intelektualno popolnoma neustrezno žensko…ampak ta trenutek pač nisva kompatibilna v željah in potrebah, pa čeprav me poleg intelektualne bližine tudi fizično fuuuul privlači. ..
Trenutno mi spet “pada v naročje” en tip, ki mi je po privlačnosti že pred časom “padel v oči”…me prav čudi, da mi to kar leti vkup…postajava frenda..ne pričakujem ničesar in sprejmem vse kar mi je dano, če potrebe in pričakovanja ne bodo skladna to ne bo nič hudega.

Predvsem moraš imet sam rad sebe in se zavedat svojih potreb. Ljudem, ki so okrog tebe in so ti všeč, jih imaš rad pa moraš privoščit najboljše. Sam mislim, da so redki ljudje sposobni tega :))) (nujno je treba posedovat, mar ne?) Sam je pa res lahkotno tko živet, vendar jaz mislim, da mi je to bolj ali manj dano že v osnovni karakter, posledice pa je seveda pustila tudi psihično ubijajoča več kot 10letna veza – ta me je naučila tega, da je mnogo boljše bit sam kot pa v slabi v vezi :))

Tko da..privošči svojemu prijatleju, da je srečen v svojem zakonu in tudi ti boš srečna. Ko boš to sposobna potem si tam!

Lol Twilight. Kaj je, kakšni okvirji? NImam jaz omenjenih težav. Napišem nekaj, pa kar ena psihološka kritična razprava na moj račun, kako da se vam da. In še kar o tvoji prijateljci in deset podvprašanj , eeej, me ne zanima. Ker si pa res o meni mimo usekal, saj živim srečno življenje že vrsto let in tukaj ni pomagala pridnost ali nepridnost ipd, pač se srečata pravi osebi, da se ustvari dobra kombinacija, pa vseeno samozavest, Marko, le-ta nikakor ni vse. Eni pač tega ne srečajo ne glede na čirule čarule in ves današnji blablajevski psihološki šmorn, zato je moj edini namen bil samo tukaj omeniti škodljivost današnjega zavajanja z nekimi, v življenju nerealnimi filozofskimi floskulami, v prvem postu omenjanimi. To je to. Zakaj imaš ti zdaj problem, da na drugih nekaj neupravičeno iščeš, ali imaš problem s sabo, ali pa res obožuješ vzhodnjaštvo, veš sam najbolje, ali te kaj tukaj tare in tvoja stvar.

Ahh, sedaj razumem. Govoriš namesto tvojega x znanca, kateremu se to dogaja in na podlagi nejgovih izkušenj lahko opravičeno trdiš, da je to laž. Norček jaz, ki nisem omnipotenten, da bi to videl in bi ti prišparal teh kilo pogledov, katere si razumel kot kritiko. Prosim te…-_-

Kar vse mi je postalo jasno – prideš na forum za ljubezenske težave in sprašuješ, kak da se nam da. Ti si komik! Poglabljaš se v sebi nezanimivo debato in na podlagi tujih izkušenj trdiš, kako je življenje nefer. Naredi mi uslugo… forum za komike je v tisto smer –>

Ti kar mirno tumbaj svoje dalje. Prav nič ni bilo v mojih postih o nekem x znancu, nič komičnega in nič o norčkih, spet krneki. Ponavljat se mi ni treba, piše vse. Te bo življenje naučilo.

Jaz bi lahko zastavil nasprotno vprašanje – kje najti “normalno” partnerko pri 35 in več…
Definicija normalnosti seveda rahlo variira, je pa nekje v okvirjih tega, da ženska ve, kaj hoče, je pripravljena na resno zvezo, ima “pospravljeno” preteklost, razčiščen odnos z bivšimi partnerji, ne travmira in ne projicira travm preteklosti v sedanjost in prihodnost, ima službo (lahko je tudi frizerka, mi je prav vseeno), je urejena (pomeni ne zanemarjena, ne pa iz kataloga!), je razgledana (diplome me ne ganejo) in tu in tam prebere kakšno knjigo, nima 100+kg (kak kg ali 5 preveč sploh ne moti), ni razvajena princeska, ampak ima delovne navade itd, zvesta, poštena, s smislom za humor…
Torej, nič posebnega…
Ampak, drage dame… lepo je, če se človek ceni, ni pa ne lepo in ne privlačno, če je človek poln samega sebe kot fructalov sok. Razumljivo je, da pri teh letih vsak nosi s sabo prtljago prejšnjih neuspehov, ni pa sprejemljivo novega oz. potencialnega partnerja ocenjevati in primerjati s prejšnjimi ter biti paraliziran zaradi prejšnjih neuspehov. Če že imate otroke to ni nobena ovira, ampak ne pričakujte, da bodo moški noreli za vami, če pri 35+ razlagate, da si želite čimprej prvega… saj ne, da nismo morebiti celo pripravljeni, ampak pri teh letih nekako ne iščemo več razploda 😉 Lepo in pohvalno je, da skrbite za zdravje in postavo, da imate dovolj časa in volje, ampak nismo vsi športniki niti rekreativci in nas kak kg več niti ne moti, niti nismo obsedeni s standardi iz revij in televizije. Če iščete nekoga, ki se vam bo podrejal, vam migal z repom ter se vedno vračal, ne glede na vaša dejanja, potem si kupite psa. Pri naših letih smo vsi formirane osebe in osebnosti, ampak če se vam je partner pripravljen prilagajati, zakaj ne morete tega vračati? Ker nismo več najstniki, ne pričakujte tovrstnega dvorjenja. Če vztrajate na občasnih zmenkih (ko vam to ustreza), se ne čudite, če bo moški šel naprej, drugam… Prestari smo za igrice – jaz Tarzan, ti Jane. Če vam moški reče, da bi bil rad z vami, je preveč ranljiv in potreben (ne v spolnem smislu), če se obnaša ležerno pa je le še en j***veter in k**bir… In če ste pri 35+ željne zabave, ponočevanja in dogodivščin… kaj ste potem počele v 20 letih? Pri 35+ bi radi živeli bolj ali manj mirno in urejeno življenje…
Ne jamrajte, da ni dobrih in normalnih moških – ne bodite tako vzvišene, zategle in egoistične, spustite se na zemljo.

In ne, zgoraj zapisano niso moje frustracije niti neposredne izkušnje iz prve roke – nekaj ja, ne pa vse. So le zbrana opažanja, nekaj njih.

Aja. 35, ločen, samski, z dobro službo, normalen, “ohranjen”, delaven, pošten, zvest tralala…

Tako, ki bi imela vse navedeno, ni. Zagotovo. Ker vsi ljudje smo na nekaterih področjih šibki.
In zakaj od bodočega partnerja pričakovati prefekcijo, če sami nismo taki?

Zakaj ne obrnete strategije, ljudje, in se začnete spoznavat z osebo kot takšno, in jo spoznavate postopoma, namesto da bi sledili svojim lastnim zaznamkom o tem, kakšna mora bit?

Se strinjam, popolnosti ni, ampak zgoraj napisane lastnosti niso popolnost, so le sestavni del normalne osebe in osebnosti. Odstopanja seveda so, kaka reč lahko tudi manjka, prava reč…
Nihče ne govori o tem, da iščemo (in zahtevamo) vse navedeno, da hodimo okoli s check-listo, na kateri delamo kljukice in črtice. Hotel sem povedati le (v drugem delu), da so ženske ravno tako, če ne še bolj izbirčne ter da jim dostikrat manjka samokritičnosti ter realnosti v zahtevah in pričakovanjih. Niso božji dar z neba, nihče jih ne bo malikoval, pa tudi moški nismo luzerji in psihopati. Hočeš normalnega partnerja? Ponudi mu roko, vloži kanček zaupanja in pojdi z njim naprej po poti, skupaj odkrivajta, se učita in prilagajajta. On ima kak siv las, ti pa kako gubo, pa kaj potem? Ne komplicirajte in ne afnajte se 😉

@zametni – moj poklon!

Iskrene čestitke, tako za vsebino kot tudi za formo kratke, nadvse hudomušno napisane zgodbe, nekoga (pa čeprav žametnega :), ki premore »poslati« še nekaj duhovito življenjskega ne le na Ženske (napisano z veliko začetnico) naslove, temveč tudi na svoj lastni moški (z malo začetnico) naslov. Kaj tako iskrega in izvirnega (čeprav življenjsko preprostega), kar bi mi izvabilo nasmeh, že dolgo, (pre)dolgo nisem bral.

Zdaj me samo zanima še: Kakšen (naj) bo naslov tega imenitnega prispevka?

Oh, kako lep, nasmejan, dan. Še enkrat – hvala!!! Hvala lepa! :)))

Dokler bomo samo pisali in tule tarnali, ne bo kej dost učinka. Predlog upravi MON, da odpre forum ali portal za stike. Saj večinoma bi to šlo že sedaj, če bi vsi vsaj registrirani bili (možnost privat sporočil). Torej se registrirajte in mailajte.
Po marsičem smo večina tule na istem, samo ne znamo se najti.
Včasih nas loči tako malo, tako droben korak …
Vseeno pa bi v množici naslovnih forumov le lahko bil tak – STIKI.

“35, ločen, samski, z dobro službo, normalen, “ohranjen”, delaven, pošten, zvest tralala”

Jaz pa 33, samska, z ok službo, normalna, ohranjena, delavna, poštena, zvesta, odgovorna, zanesljiva tralala

In nisem polna same sebe, kot fructalov sok. Nisem kot bil listal najnovejši katalog, je pa res, da sem temu blizu in imam nek svoj slog.

Če želiš, mi lahko pišeš povsem neobvezno in kar tako na pravkar na novo odprt mail: [email protected] (odprt IZKLJUCNO zate!) Sicer, nisem pristas taksnega “spoznajva se” povabila, to je pri meni danes RES IZJEMA, in ne PRAVILO.

Bomo videli, če se bo kaj zgodilo…

Hvala.

Lep pozdrav.