Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Čutila Osebe s senzornimi ovirami Kje na spletu najdem ugotovitev OZN, da je gluhota druga najtežja invalidnost, takoj za težko motnjo v duševnem razvoju?

Kje na spletu najdem ugotovitev OZN, da je gluhota druga najtežja invalidnost, takoj za težko motnjo v duševnem razvoju?

Kje na spletu najdem ugotovitev OZN, da je gluhota druga najtežja invalidnost, takoj za težko motnjo v duševnem razvoju? V katerem dokumentu naj bi bilo to navedeno? Na spletni strani OZN je namreč vse polno podstrani na temo invalidnosti, tako da bi rabil zelo dolgo, da bi jo našel, če ne vem, kje iskati. Jaz se s to ugotovitvijo ne strinjam, lahko pa gre tudi za napačen prevod iz angleščine, zato bi se pa rad prepričal. Beseda physical (telesni – gibalni) in psyhical (duševni) sta si namreč zelo podobni…

Ups, pozabil sem še utemeljiti razlog za nestrinjanje. Razlog je naslednji:
– gluhi se lahko ob ustrezni metodi izobraževanja ne le izučijo za poklic, pač pa lahko tudi študirajo – osebe z motnjami v duševnem razvoju tega ne morejo;
– gluhi lahko živijo povsem samostojno, le občasno rabijo pomoč tolmača in nekaj drugih prilagoditev, kar pa bi lahko primerjali z osebno asistenco pri zmerno gibalno ovirani osebi, ne pa z institucionalnim varstvom, ki ga potrebuje večina oseb z motnjo v duševnem razvoju;
– gluhi se lahko ukvarjamo z vsemi športi, s katerimi se lahko ukvarjajo slišeči – osebe z motnjami v duševnem razvoju se z navedenimi športi ne morejo ukvarjati;
– gluhi lahko delamo v rednem delovnem okolju in zaslužimo enake plače kot naši slišeči vrstniki – osebe z motnjami v duševnem razvoju tega ne morejo – če že lahko delajo, delajo v varstveno delovnih centrih, kjer dobivajo le majhno nagrado, ne pa plače, tako kot mi;
– gluhi lahko ob ustreznih prilagoditvah neodvisno (v primeru uporabe tolmača je tolmač le posrednik pri komunikaciji, vendar pa gluha oseba sama vodi pogovor, ne vodi ga tolmač zanjo) komuniciramo s slišečimi – osebe z motnjo v duševnem razvoju tega ne morejo;
– gluhi lahko samostojno uporabljamo tehnične pripomočke – osebe z motnjami v duševnem razvoju tega ne morejo;
– gluhi se lako o vseh stvareh odločamo samostojno – osebe z motnjami v duševnem razvoju tega ne morejo (na spletnih straneh varstveno delovnih centrov berem, da osebe z motnjo v duševnem razvoju potrebujejo vodenje, kar pomeni, da jih mora nekdo voditi, da ne morejo svojega življenja voditi sami);

To, da smo gluhi najmanj izobraženi med vsemi invalidi, pa je posledica sistema, v katerem se gluhi šolajo in so se šolali. Še dandanes univerza ne zagotavlja gluhim uresničevanja pravice do uporabe slovenskega znakovnega jezika. Še dandanes slovenski gluhi nimajo pravice do zapisnikarja. Prav tako tudi do tehničnih pripomočkov nimamo pravice. FM sistem (phonic ear), ki je namenjen lažjemu sporazumevanju, je pravica samo za osnovnošolce, ne pa tudi za ostale gluhe in naglušne. Tudi meni bi zelo prav prišel, pa čeprav sem že odrasel, ampak do njega žal nimam pravice. Povsem drugače pa je pri osebah z motnjami v duševnem razvoju – oni se kljub tehničnim pripomočkom in najboljšim učnim metodam ne bi mogli toliko izobraziti, da bi lahko dobili poklic, kaj šele študirali. Tudi slepi bi bili na istem kot gluhi, če bi jim dolga leta prepovedovali uporabo brajeve pisave. In tudi gibalno ovirani bi bili na istem kot gluhi, če bi jim prepovedali uporabo osebne asistence. Brez osebne asistence bi bili težje gibalno ovirani le nemočni reveži v raznih institucijah. Tako pa poznam veliko težko gibalno oviranih, ki so zaključili fakulteto. Tudi slepi bi lahko le životarili v institucijah, če ne bi imeli možnosti opismenjevanja z brajevo pisavo in bi imeli le običajne učbenike, tako kot videči ljudje.

Poleg navedenega se z vidom pridobi približno 80 % vseh informacij, kar pomeni, da bi, če bi bili gluhi ustrezno izurjeni za to, samo s pomočjo vida dobili vse za življenje potrebne informacije in bi ob ustrezni osebni asistenci (tolmači, zapisnikarji, itd) lahko funkcionirali celo bolje kot gibalno ovirani ali slepi, ne pa, da se jih primerja z osebami s težko motnjo v duševnem razvoju.

Je pa res, da se OZN ukvarja tudi z državami v razvoju in po podatkih WHO je 80 % vseh gluhih v revnih državah, kjer si ne morejo privoščiti ustreznega izobraževanja in tehničnih pripomočkov za gluhe. In tam je možno, da je življenje gluhih zelo težko, da se zelo težko vključijo v družbo, itd. Še vedno pa mislim, da tudi v nerazvitih državah ne gre primerjati gluhih in oseb z motnjami v duševnem razvoju.

Zaradi navedenega vse bolj mislim, da gre pri citatu, da je gluhota druga najtežja invalidnost, takoj za težko motnjo v duševnem razvoju oz. duševno prizadetostjo, kakor se izražajo v literaturi o gluhih v Sloveniji, za napako pri prevodu. Verjetno je bila besedna zveza “physical disability” napačno prevedena kot duševna prizadetost, kar pa ni res. Beseda “physical” pomeni fizičen, torej gre za fizično prizadetost, tj. v tem kontekstu težko gibalno oviranost. Beseda “physical” je namreč zelo podobna besedi “psyhical”, ki res pomeni “duševen” oz. “psihičen”. Zamenjani sta le dve črki, zato je napaka pri prevodu zelo verjetna.

Z v prejšnjim odstavku navedenim pa se deloma strinjam, saj je gluhota iz nekaterih vidikov res težja kot slepota, saj se slepi lahko nemoteno pogovarjajo z videčimi in pri tem ne rabijo nobene asistence. Vendar pa je tudi slepota težka invalidnost. Tudi zmerna gibalna oviranost zna biti lažja od gluhote, saj lahko zmerno gibalno ovirana oseba ob ustrezno prilagojenem prostoru (tj. brez arhitektonskih ovir) naredi vse sama. Težko gibalno ovirani pa potrebujejo veliko osebne asistence (24 ur na dan), električne invalidske vozičke, itd.

Ahoj Sandi79.
NIKAKOR ne smemo gluhote enačiti s kakimi duševnimi motnjami. Gluhi so lahko izredno inteligentni ljudje, katerim pa je žal problem komunikacija.
Zato je zelo važno opismenjevanje.
Koliko bolj mora biti gluh študent inteligen od slušečega, da dokonča študij ob vseh ovirah pa mislim, da ni potrebno komentirati….

LP Naomi

Sandi,

mislim, da natanko veš, kaj je mišljeno kot druga najtežja okvara. Prevod je tak kot je in je natančen.
Gluhota je socialno najtežja okvara, ker onemogoča enakopravno vključevanje v družbo in človeka izolira od vsega. Zaradi tega se šteje med najtežje okvare. O tem pa lahko sam poveš kaj veš, ker imaš že izkušnje.

Sicer pa, v pripravi je predlog novega osnutka o izenačevanju možnosti invalidov, ki bo tudi upošteval vse vidike in ne le fizični vidik okvare, torej tudi socialne in ekonomske vidike…

Za vir pa je pri nas najbolj pristojna Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, kot tudi Svetovna federacija gluhih.

Lp!

mag. Petra Rezar

Pozdravljeni!!

Največji hendikepirani ljudje so brez dvoma gluho-slepi ljudje….Tile ljudje za mene nimajo nikjer delovnega mesta!!
Drugi so zame gluhi ljudje….Kaj lahko gluh človek naredi brez tolmačev na “cesti” kjerkoli je??
Ali lahko gluh človek zaposli na delovnem mestu,če ne sliši?? Delodajalci so hudobni….Pred leti je v naši Muri bilo lepo število gluhih delavcev,danes pa….??? Ni nas več tam,ker so obvestili da rabimo slišeče delavce……

In šele na koncu invalidi…..
Invalidi so večinoma slišeči ljudje,imajo 100 krat več možnosti pri šolanju tudi na fakultatetah in univerzah kot gluhi.Lahko delate na delovnih mestih(sedečih) in se pogovarjate brez problemov….Lahko se vozite z motorjem za invalide…..
Dosti težje je pa res pri gluhih ljudeh z 100% invalidnostjo,ki ga sam poznam v Murski Soboti…..

Lp

To barantanje o tem, kdo je večji revež je ena žalost.
Najboljše je biti zdrav, pa še to je zvečine zgolj začasno, in trajanje je zvečine odvisno od skrbi za zdravje. In genov.

Časi so se spremenili in res je tako, vsaj v SLO, kot pravi robert.
Poden od podna pri ravnanju z invalidnimi delavci.
In res je, da bi se moralo več vlagat v prihični razvoj in izobraževanje gluhe dece.
Tu in zdaj je era računalništva in tehnologije, in glavno je da si bister in izobražen. Za ostalo, sluh, se najde alternativa.
Žal se družba, kolikor jo je sploh tu še ostalo, ne zaveda, da je ustrezno izobražen in psihično zdrav, prodoren, gluhi Človek, najcenejša in najbolj kost efekt varianta za skupnost. Sam si lahko služi kru na trdem trgu dela. Kaj kruh, potico, med in mleko.

Žal gre na slabše.
Tudi npr penzije postajajo sporne.
Pustimo ob stran koliko zaslužnežem in prisilno upokojenim (policaji, vojaki…) je država šenkala penzije, tudi po 2000 E.
Mladi namrečne bi bili več solidarni do upokojencev in ne bi več plačevali za penzije.

Žal solidarnosti zmanjkuje, in če ni solidarnosti pri penzijah naj je ne bo tudi drugod.
Zadeva države je zgolj šolanje osnovnošolca in morda srednješolca.
Univerza je priv at zadeva, kapiutal, lastnina vsajega posameznika. Izobraževanje na faksu je krelivanje državnih sredstev v zasebni žep. Vaša izobrazba je namreč vaša privatna lastnina! Halo mladci? Na čigav račun ste obogateli?
Skratka štipendije, krediti in samoplačništvo je rešitev.
Tako bodo študenti prisiljeni k čimhitrejšem in čimboljšem študiju.

Mihelj se pelje ob 4 zj po ljubljani in sredi tedna vidi nalite študente in študentke, ki se vračajo iz zabaviščnih lokalov in žurov. Na delavnik!! na predavanjih pa ni nikogar.
Tak študent je študent zgolj zaradi statusa in ob vpisu, ob omejitvi vpisa, je odžrl študijsko mesto nekomu ki bi z veseljemn študiral.
Skratka krediti in samoplačništvo na fakse. Vsaj za del cene študija, pa bo.

Na spletni strani ministrstva za delo je objavljen predlog zakona o osebni asistenci. v njem je zapisano, da bodo gluhi imeli pravico do 10 ur spremstva. kaj menite o tem? gluhi res potrebujemo spremstvo? kakšno obliko spremstva? nekdo hoće iz gluhih narediti dvojne invalide

super ideja. kdor je to zapisal, res želi gluhim dobro. naslednji korak naj še gluhim vzamejo opravilno sposobnost, celotno premoženje in vrnejo v čas aristotela. in v tem primeru bodo organizacije gluhih opravičevale svoj obstoj, ker jih gluhi rabijo.

Gluhi ne rabimo nikakršnega spremstva. Rabimo le posluh in razumevanje slišeče javnosti in nič več. Pa naj se že enkrat neha pisati pravilnike, v katerih piše, da smo gluhi vedenjsko moteni (takšen je npr. tale pravilnik: http://www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf ). Vidim, da je tale pravilnik citiran v mnogih virih na internetu in izven njega in hudo žali osebno dostojanstvo in integriteto gluhih. V njem tudi piše, da smo gluhi prizadeti v pridobivanju znanja. Pa kaj še! Same laži!

Mi, gluhi, ne rabimo diskriminacije v slovenski zakonodaji, ne rabimo poniževanja, blatenja, sramotenja, roganja in poniževanja. Ne rabimo zakonov, ki nam dajejo pravico do spremstva in podobnih nebuloz. Spremstvo??? Odpade! Poniževanje v novi zakonodaji? Odpade! Nočem ga! Tudi drugi gluhi se verjetno strinjate z menoj! Ne, ne in še enkrat ne! Zakaj se ZDGNS nič ne zgane ob teh nebulozah, ki se pišejo v zakonih, pravilnikih, uredbah, ki že veljajo ali pa še bodo veljali? In to tistih veljavnih zakonih, pravilnikih, uredbah, navodilih in kar je še tega, ki so bili sprejeti v 21. stoletju! V 21. stoletju se v naše pravo vnaša diskriminacija!

so peli pred 495 leti na prvem vseslovenskem kmečkem uporu. Čas je, da te parole ponovimo in se – mi gluhi, seveda – združimo v protest proti vladni politiki!!!

mhm… če mene vprašate, 70% invalidnost za gluhoto je zame pravšnji.
več ne more biti, če primerjate z drugimi ki imajo še težjo invalidnost…

malo bi bilo smešno če bi imeli 100% ko pa smo sposobni marsikaj ko drugi nemorejo…
vsi se samo jamrate da smo sposobni delati in se izobraziti, žal, na koncu se gleda v kategoriji invalidov, več procentov imaš te večjo možnost da boste delali v dobri podjetji, so nikakršne!

en primer, v norveški vsi gluhi so enotni da nočejo da gluhota spada v 100%…

toliko o tem…

lp, skrivnostnež :)))

Vse to se bo spremenilo, ko se bo v jeseni (po predvidevanjih) pojavil nov zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Takrat bo bolj jasno:-))))

Drug pojem pa je dojemanje invalidnosti kot invalidnosti. Gluhi fizično zmorejo vse, razen tega, da bi sluh fizično funkcioniral in to človeka omejuje od vseh možnosti aktivnega vključevanja v družbo, ker ne more sprejemati informacij in hkrati zadovoljevati svoje socialne potrebe po druženju. Zaradi tega je gluhota upravičeno zelo težka okvara, ki ovira vključevanje v družbo, delo pa tudi ni vse, ljudje imamo tudi jezik, čustva, in to so socialni elementi vsakega posameznika.

Lep pozdrav!

mag. Petra Rezar

Po kakšni logiki je za vir najbolj pristojna Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ko pa je to mednarodni akt? Ali pri vas v zavodu gluhih ne izobražujete o njihovih pravicah, o aktih, ki se jih tičejo in podobnem? Torej bi bilo vsaj lepo, če že ne modro, da bi imeli te vire tudi v zavodu za gluhe, saj bi tako gluhi učenci in dijaki lažje videli, katere pravice in ugodnosti naj bi imeli in bi se tako tudi bolj borili zanje. Tako pa vidim apatičnost pri gluhih – z vsem so zadovoljni. Le peščica gluhih pri Zvezi se bori za boljši jutri gluhih, drugim pa je vseeno. Vsaj takšno je moje videnje problema. Gluhi še tega ne vedo, kakšno je stanje izobraževanja pri slišečih. Pri starejših vidim, da se sramujejo svoje izobrazbe, ob tem pa ne vedo, da je tudi med slišečimi starejšimi ljudmi prevladujoča 3-letna poklicna srednja šola ali celo samo dokončana osnovna šola. Mnogo starejših slišečih ima nedokončano osnovno šolo. Res pa je, da so slišeči ob dani izobrazbi bolj pismeni kot gluhi, tj. slišeče osebe, ki imajo dokončano osnovno šolo, znajo dobro brati in pisati, medtem ko to za gluhe ne drži (v tolikšni meri). Torej, niso problem poklici, problem je pismenost gluhih.

Po kakšni logiki je za vir najbolj pristojna Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ko pa je to mednarodni akt?[/quote]Logika je pač takšna, da je to tajen dokument in ga imajo zato lahko samo poklicane institucije.

Po kakšni logiki je za vir najbolj pristojna Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ko pa je to mednarodni akt?[/quote]Logika je pač takšna, da je to tajen dokument in ga imajo zato lahko samo poklicane institucije.[/quote]Ja pravilna odgovor. Čestitam!

Zdravo,
jaz se pa kar strinjam z tem, da smo gluhi prizadeti v pridobivanju znanja; saj z tako slabo pismenostjo in nepoznavanjem/nerazumevanjem besed, je to dejansko res.

Kar se tiče spremstva: se meni osebno to ne zdi nekaj takega: mogoče je na prvo žogo čudno slišati, samo dejansko se je za vprašati, kolikokrat tolmači kam koga spremljajo; Zdravstveni dom, ali pa sodišče.

mihelj sedaj meni, da je njegova gluhost prednost, kaki hendikep.
Marsikaj mi je prihranjeno.
Zgolj za izobraževanje in poklic jesluh važen.
Sicer pa je čudovito biti gluh.
Ljub mir v duši ogromno pomeni.
Blebetanje sodržavljanov mi dol visi. držte si zase lažne brobleme in reševanje s figo v žepu.
Men je vseen.

Glede novih podatkov in sedanjih podatkov, je dosegljiv vir tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ima tudi pod svojim okriljem invalidsko problematiko…

Link je tu: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/svet_vlade_rs_za_invalide/

Skratka, čakamo … na tisti nov blagoslovljeni zakon, zaradi katerega se že sedaj kregajo invalidske organizacije, češ, da eni imajo preveč ugodnosti.

Mene pa moja rit skrbi:-), torej, kje bomo gluhi dobili izenačene pravice?
Bil bi že čas, a ne, Mihelj:-)
Istočasno je mnogim znano, da so na tem področju marsikatere vrzeli, kar nekateri izkoristijo dvojno ali nekajkrat in tako postanejo s.p. invalidi. Mi ostali pa pošteno garamo vse življenje.

Ah, vroče poletje in še pasja jesen nas čaka!

mag. Petra Rezar

parkrat me je metalo ven, da sem slama (posnelo mi je EEG?). teme o članku o gluhih v zadnjem nedeljskem nisem mogel odpreti zaradi nadzora.

Mihelj vidi in sliši travo rast.
Kot prvo nismo med sabo enotni, čemur je deloma tudi vzrok nedoraslo insuficientno in do marsikoga krivično vodstvo.
Kot drugo očitno niti med nami ni strpnosti.
Kot tretje naglušni in gluhi niso isto, naj bo konfederacija ne pa unitaristična država, kjer naglušni kadarkoli lahko pelje gluhega na wc na vodo. da ne govorim o slišočih v naši upravi. Prilika dela autokrata.
Kot četrto niti sami ne upoštevamo pametnih predlogov in argumentov. Kar z zamahom roke odpravimo z njimi.
Kot peto nam očitno niti najmanj ne kapne na misel da je zunaj nekakšna ekonomska socialna in predvsem moralna kriza. Ko se ljudem samo še jemlje, ne pa da.
Kot šesto se časti in malikuje le fizični šport ne pa intelektualne dosežke gluhih.
Kot sedmo so določeni osnovni kiksi v izobraževanju naših novih članov, otročičev. Ko ga zafurate, nima prihodnosti.

Imam še, a zaenkrat neham, da vidim kaj je s slamo v moji glavi, po presoji serverja.

Aja glavno sem pozabil: na pravice boste po miheljnovem še zelo zelo dolgo čakali.

1. tudi drugi invalidi imajo želje in potrebe in so morda glasnejši
2. Notranji razkol in indiferentnost med nami.
3. Tudi slišoči imajo svoje želje in probleme.
4. Obstajajo tudi dolžnosgti, ne le pravice.

Sicer pa, glavno na smo bili na tajvanu deveti v košometu z žogo.

Zakaj bo poletje in jesen vroča? sicer imam pa vročino raj ko mraz.
lp

Čudež, server me je spustil naprej, ker da nisem slamnat.

Le še to bi rekel.
V zadnjem nedeljeskem je na strani 22 članek o gluhih, čez celo stran. Na dveh fotkah je tud AR. Totalno izgubljena prilika da gluhi kaj povemo o sebi. In o svojih težavah. Argumentirano, premišleno. Zveza in novinarka ter planinc in sekretrar so bluzili. moj vtis: tem gluhim pa res ni hudo če jih je šlo par deset na tajvan pod koše, če majo lastno TV. No še par malenkosti je, nepomembnih. Skratka, vtis članka je, da se gluhi srenji godi dosti bolje kot povprečnim državljanom.

Seveda, mate pametno precednico in sekretarja. Onadva že vesta kaj je lobiranje in kako se govori z mediji.
Sami sebi smo največja ovira, zato gospa Petra, mihelj vam še najmanj usporava in ovira pr pridobivanju pravic. Pomaga sicer tudi ne, saj ga nihče ne vpraša in ga tud sicer ne posluša. Nergača.
Draga gospa, med nama je ključna razlika, vi ste učitelj, mihelj pa vzgojitelj. pa bo nehal. Ni haska.
lp

Nekateri pa več vemo kot kakšni profesorji…..še posebej pri kockanju….

New Report

Close