Hvala, sem premisljevala, ce je pri njem kaj tega..res je da ima o sebi visoko mnenje in pravi da vedno stoji za svojimi besedami..da lahko rece kar hoce…sama vem da moram pri sebi veliko razcistiti in urediti..je tezko..zelim spremembe, pa se vedno nic naredim…dostikrat se emocionalno zlomim..pa se vedno vztrajam…
Mu recem, ko me besedno poniza da, naj gre..in se mi smeji zakaj bi pa sel…
Ja priznam , se ne najdem

Replika, hvala..je res, jaz moram sebe spraviti v red.in mojo samozavesto postaviti na normalo…to kar dopuscam, ni uredu…zal pa je deloma tudi res da ga imam.preprosto rada in tudi deloma zato dopuscam taksno vedenje.
Njemu je ok dokler dobiva kar hoce…ko se je treba pogovoriti, ima izgovore…in da ima on prav…vem da vse skupaj nima osnove za dober odnos…moja custvenost, ki preveckrat zamegli sliko, to da dopuscam da dela z mano kot dela…ko mu recem naj gre pa se mi smeji…ko eksplodiram in mi rece da sem za v Idrijo in se vedno ostajam…
Deloma je zato tako, ker tu kjer sem obstaja le on…dalec od domacih, dalec od prijateljev…lahko kritiziras in deloma upraviceno, a verjemi ni lahko ko se boris da zivis, da imas delo, da placujes racune…ko ves da moras vse sam…in potem spoznas nekoga ki ti zacetno kaze da te sprejema kot si in te ima rad, potem pa zacne tiranijo..vmes lepi trenutki, a zopet teror in ponizevanje….kot da se navadis in ti potem clovek manjka…
Ko zalostno ugotovis da si se izgubil, da nimas vec svojega zivljenja v rokah..ja vem, rabim delati na sebi ker me je ta odnos pripeljal v zelo slab polozaj…

Kitty321 je napisala ostro, a jasno. Ti bi raje kot da nekaj ukreneš in narediš korak v neznano, na mile viže debatirala o njem pa o sebi … tralala… življenje pa medtem že poteka.

Imaš željo da bi bilo drugače, ne upaš pa iz cone udobja… si se kdaj sploh že postavila zase ali le takrat, ko si imela nekoga za sabo, da te je lahko ujel, če bi padla?

Na kratko pa: zamenjaj ključavnico in se za začetek srečujta zunaj. Psihično nasilje se dogaja pri tebi doma, ti sploh nimaš kotička kjer bi se lahko počutila varno, sproščeno, kjer bi razmislila o vsem skupaj, ampak je on nenehno pri tebi.

Življenje je eno samo in nihče drug ga ne more živeti kot samo ti.

Seveda se smeji, saj ve, da ne misliš resno. Človek te toliko že pozna. Še vedno pa ga zmoreš presenetiti nekoč.

Ena lepljiva, imas prav ne upam narediti koraka naprej… v tej situaciji zal ne. Drugace pa sem precej samostojna in do sedaj vse tezave resevala sama. Glede na to da zivim stran od doma, prijateljev, da sem pred mesecem zamenjala sluzbo v novem okolju, kjer se bom morala dokazati in tudi ustvariti zivljenje v smislu novih poznanstev- nisem clovek, ki caka da ga resijo drugi, a v tem (ne)odnosu se ne morem odlepiti.. tega cloveka imam kljub vsemu rada, pa naj se se tako nerazumno slisi….vem da tako ne gre, eden mora vse, drugi pa samo doloca…moja napaka, kot sem ze povedala, je da nisem postavila mej in zahtev..to moram razcisitit pri sebi in delati na sebi tako, da be no do taksnih kazinov vec prihajalo…
zakaj toliko besed- enostavno mi pomaga da gredo te besede vem iz mene, je pac del procesa, ki mi bo pomagal, da sebi postavim pravo pot…

Pozdravljen Marko, kljub vsemu mi je uspelo zbrati moc in moral je oditi iz stanovanja….kaj bo nadaljevanje, ne vem, ali bova v kontaktu, ali bova delala na odnosu…ne vem,gtrenutno rabim svoj mir..v tem (ne)odnosu sem naredila veliko napak, iz katerih se moram nauciti pomembe stvari in delati na sebi…kljub vsemu grdemu nacinu, ki ga je imel do mene, bo slisati verjetno nepredstavljivo, da ga imam se vedno rada…a kot si ze napisal, odnos je dvosmerna pot in rabi prilagajanja….
on vidi treninge in nacin kako zivi njegova druzina in da dosega pricakovanja svojih starsev kot edino pravilno…moja ljubezen mu tega ne more dati, in po pravici, ne predstavljam si,da bi zivela tako,da bi uresnicevala zahteve njegovih starsev… sem za nasvete in smernice, a ko je clovek odrasel, mora najti svojo pot, starsi pa morajo spustiti svoje vrvice….on ne pozna kompromisov, in ne sprejema da clovek lahko spreminja le sebe…. vem da je se dolga pot,a upam da bo uspesna …
ja on ve, da si lahko veliko dovoli, a tokrat je slo cez meje, sama sem se zrusila in ne gre, cetudi si zelim, da bi bila najina zgodba drugacna… da vidimo kako se bo odvijalo…

Danes sva imela pogovor..seveda izven stanovanja… jaz sem povedala svoje mnenje in tudi kar ne zelim da je del mojega zivljenja… on pravi,da je vse moja krivda, da nisem sposobna zivljenja nadgrajevati (to vidi preko uspehov treniranja in tega,da komuniciram napacno, ne tako kot on in njeogova druzina). On napreduje, je stabilen, trenira resno…vecina ljudi pa itak nima pojma in so pac bolj omejeni… malce hecno mi je bilo, ko je me dpogovorom pogledal svojo sluzbeno kartico (kjer je njegova slika) in se ji je nasmehnil in izgovoril pravzaprav nezno svoje ime…ne vem, malce nenavadno…povedal je,da on zahteva, da se trenira trdno in da je to osnova za vse… vse drugo ni pomembno… na vprasanje, kaj on pricakuje od zenske, je odgovoril, da zna kuhati, ima vsaj malo smisla za estetiko, da skrbi da je dom urejen (a da ne sme pretiravati: pospravljanje in pranje ni potrebno vsak teden, le ko je nujno) in da je tiho ko mora biti tiho.. vse kar zenska v gospodinjstvu naredi, je zanj samoumevno.. kaj je vloga moskega, pa pravi, da daje dobre nasvete, da usmerja in odloca v druzini…zanj je vse jasno- moski vodi, zenska sledi in uboga; seveda pa mora biti tudi prijetna, inteligentna…

Pozdravljeni.

Vedno si je težko predstavljati situacijo v kateri je oseba, ki ji svetujem preko foruma – najmanj zato, ker ne poznamo stališča drugih vpletenih oseb. Ker pa precej komunicirate, kar je dobro, se ustvarjajo vedno bolj jasni obrisi vašega značaja in posledično tudi značaja vašega partnerja.

To kar vaš partner želi je v bistvu S/M odnos, kar sem že omenjal. Edino kar vaš partner bolj slabo ve, da je tudi takšen odnos stvar pogajanj, kjer se določijo okviri odnosa in kjer se “sužnja” prostovoljno odpove določenim ali vsem pravicam (koliko je v resnici to prostovoljno pri osebah, ki niso razvile občutka lastne vrednosti in identitete, pustimo za drugo temo). Posledično vse skupaj deluje izredno psihopatsko in rigidno istočasno – očitno je prisotno tudi veliko narcizma. V bistvu imam veliko empatijo za njega, ker si predstavljam v kakšen okolju je odraščal.

Toda vaš partner je to, kar je. Zelo je direkten v svojih ukazih in pričakovanjih, kar je v redu, saj natančno veste s kom imate opravka. Niste opisali, da bi vam grozil ali vas kako drugače ustrahoval, če bi ga želeli zapustiti, kar je tudi v redu. Kar lahko razberem iz vaših zapisov je, da imate izkrivljeno predstavo o tem kaj je partnerski odnos in kaj pomeni imeti rad. Zelo je možno, da ste odvisni od destruktivnih odnosov. Ali je v vaši primerni družini (ali starši vaših staršev) bil kdo alkoholik, nasilnež ali je imel kakšno od resnejših duševnih težav? Ali so bili starši čustveno na voljo?

Takšna odvisnost deluje podobno kot kemijska odvisnost. Podobno je prisotna abstinenčna kriza, ki osebo, ki želi uiti slabemu odnosu, pahne nazaj v enak odnos (z isto ali drugo osebo). Čeprav se vse sliši kot slaba šala, je zadeva zelo resna. Telo lahko proizvede podobne zasvojitvene substance, kot jih v telo dobimo v primeru drog, zato lahko imajo destruktivni odnosi podoben efekt. Kako globoko ste v tem težko rečem, ne smete pa ljubezni do “zasvojitvenih substanc” v telesu oz. destruktivnih odnosov enačiti z ljubeznijo do partnerja. Tisti, ki je zasvojen potrebuje destruktivne odnose in to ni ljubezen, čeprav so v ozadju podobni občutki in enaki hormoni.

Potrebna so leta dela na sebi, da se to spremeni. Vse se začne s prvim korakom in potem drugim, tretjim itn.

Pozdravljeni Bostjan,
Hvala za napisano. Zavedam se, da imava oba zelo tezko bisago, ki prihaja iz najinih druzin. Za sebe lahko recem, da si zelim najti izvor in spremeniti , kar mi ne omogoca zdravega odnosa. Vas imam vsekakor namen kontaktirati.
Zanj zal tega ne morem reci; sem ze predlagala, da si pomagava preko strokovnjaka, a odgovor je bil vedno isti, da njemu to ni potrebno, saj ni z njim nic narobe. Kar se tice nasilja, je bilo poleg psihicnega in verbalnega nasilja, tudi nekaj fizicnega.. ce ne bi toliko treniral, pa se zavedam, da bi bilo hujse..
ja on tocno ve kaj zeli-to kar zahtevajo in pricakujejo starsi in tega se drzi striktno; Ni pa tega izrazil v prvem letu in se malo, takrat ni bilo tezav kot so se zacele pojavljati z zahtevo koliko min kaj moram dosegati…
Ne bi se povsem strinjala, da ne vem kaj je partnerski odnos in kaj ljubezen do partnerja. poleg tega, kar pridobimo preko druzinskega debla, vem da verjetno prevec idealiziram cloveka..
Vsekakor je potrebno delo na sebi. Hvala

Nobeno nasilje v partnerskem odnosu ne bi smelo biti sprejemljivo, še posebej ne fizično.

Zaslužite si več.

Bostjan hvala,
ja nobena oblika nasilja nima mesta v donosu, zal je bilo tukaj veliko psihicnega in verbalnega in to me je najbolj unicevalo in ponizevalo, ni pa se dalo nic spremeniti- izkljucno samo preko doseganja rezultatov treniranja in doeseganj pricakovanj njegovih starsev.
Samo primer: na poti na dopust (v tujno), kamor sva se peljala z osebnim avtom, sem zavila v napacno smer in zaradi tega poslusala trpincenje kako sem butasta in ne znam voziti; ke rje bilo resnicno nasilno, sem se raje ustavila za par minut (seveda je bilo tudi to narobe) da se ne bi kaj zgodilo na cesti…
Ne zelim ga ocrniti, saj se vedno verjamem, da je v njem dobra oseba, v katero sem se zagledala in ki jo imam se vedno rada; zal pa sem v zadnjem letu, ko se je zacelo vse podirati, zacela ugotavljati, da vse prevec zivi nesamostojno (kot zahtevajo in pricakujejo starsi; ziveti kot zivita njegova starsa in imeti odnos kot ga imata starsa) in da ni samostojen v tem pogledu.
Vendar, moja naloga je, da sebe postavim na noge, da ugotovim, zakaj taksen odnos, da bom lahko prisla do pravega odnosa in primernega partnerja.

Srčno upam, da si končala s tem fantom, ker žal punca tu lepe prihodnosti z njim ne boš imela. Njega ne zanimaš ti kot oseba , on ima tebe samo za svojo igračko, ki jo bo komendiral tako kot bo njemu pasalo in boš njegova last. Padla si nanj, ker je on prefigan, videl je ranljivost v tebi, karkoli sta se pogovarjala, si se mu na začetku zaupala ( problemi doma, v družbi, samozavest..) to je vse lepo mirno poslušal si nadel sladek obraz in ko si padla na njegove sladke in lepe besede, ko si se zaljubila je pokazal svoj pravi obraz in vse to kar si mu zaupala je izkoristil sebi v prid. To pa tako, da te je po mili volji poniževal, se ti smejal v obraz, komandiral.. Zato ker je vedel, da lahko, da ima oblast nad tabo in da lahko počne kar želi,da boš ti vedno ustrežljiva in ga vzela nazaj, se pustila tako komedirati in poniževati.

Ti moraš delati na sebi, na svoji samopodobi in svoji samozavesti, ker prihodnost s takim fantom ne bo lepa. Sama sem imela tudi nekega takega tipa , če ne še hujšega, tako da ti govorim iz izkušenj, samo stran od takega. Verjemi, lahko dobiš milionkrat boljšega, obstajajo tudi dobri fantje, si pač imela smolo in naletela na slabega. Ne ostajaj v vezi samo zato, ker se bojiš ostati sama. Zapomni si ta stavek ” Bolje biti sam kot v slabi družbi”, drži kot pribito.

Srečno

Hja tak odnos nikam ne vodi…pred dejstvo ga postavi pa se naj odloci…cudno je tud to da si starse v 3 letih videla tak malo…lp

Pozdravljena Melindaa, odnos je zakljucen..kljub temu, fa se nekje verjamem da obdtaja v njemu cutece bitje, dajem sebi moznost do zivljenja in da srecam cloveka ki me bo imel rad taksno kot sem in me dopolnjeval..ja spoznala sva se ko sem se preselila v tuje mesto, kjer nikogar nisem poznala in.bil je resnico prijeten in pozoren.
Zase verjamrm da ni z menjo nic tako narobe, razen tega da sem se v zvezo popolnoma predala…po pogovorih s terapevtko spoznavam, da je bolj zdravo, da sem sama kot pa s tiranom, ki na tak nacin nekako zapoljuje svoje tezave, ki jih ne priznava niti sebi. Njegovo domace okolje, kjer se skusa dokazati je zelo.hladno in introvertirano. Ljudje smo nepopolni in to je uredu..le on in njegovi so skoraj.popolni…
Mi je pa tezko in premlevam…marisko bi rekel da je to bedarija, a vec je tega, vec napisem, lazje mi je..ne zato, da bi.karkoli dokazovala, ampak da se naucim bolj pazljivo prebirati ljudi in njihove namere.
Hvala za podporo.

Pozdravljen Martin37,
Njemu ne mores dati ultimata-tako kot on misli in dela, je v njegovih oceh edino prav. On lahko cloveku rece kar hoce, saj ima prav in kot je vedno rekel, ce tako rece , je tako.
Da sem starse videla samo dvakrat- enkrat mimogrede ko sem ga sla iskati, enkrat da so me videli..je pac tako…za njih nihce ni dovolj dober in po tem srecanju je bilo meni jasno, da za njih nisem sprejemljiva. Za svojega sina imajo jadno predstavo in zahtevo kaksno dekle mora imeti …zame je bilo to srecanje v bistvu ponizevalno- saj clovek vidi in cuti, kako je skeniran..in se posebno vsebina pogovora. Mene niso vprasali nic, kdo sem jih ni zanimalo, kaksne kvalitete lot clovek imam, samo ce treniram. Edino mama se je zahvalila, za to da mu perem perilo (kar je meni malo hecno, saj je to normalno), ker je prej vsake par mesecev pripeljal pranje k njej..ves pogovor je bil v bistvu samo o tem kako je Slovenija gnila in kako bi moral njigov priljubljeni politik voditi drzavo, ne pa da jo drugi…so zelo bogati in s tem imajo mocno financno varnost, s katero pac ljudi ne rabijo. Verjetno bi ponizevali tudi moje starse, on je vse moje prijateljice/je jemal kot “smeti”, kot se je rad izrazal.
Spominm se ko je njegova babica dozivela infarkt..meni je bilo hudo, pa je nikoli nisem srecala, on je bil nad njo razocaram, ker dolocenih stvari ni vec mogla opravljati. Velikokrat jd rekel, panisem hotela slisati, da mu bolani ljudje ne prinasajo koristi in da jih ne rabi..torej ce bi zbolela,bi me odvrgel kot smet…ko sem si poskodovala nogo in nisem mogla hoditi, me ni niti k zdravniku peljal (poklicala sem taksi) in se vedno bi bilo treba trenirati (in ker nisem, sem bila zanj nesposobna). Clovek je zanj zal samo orodje za dosego ciljev ali ugodnosti…zal je zrasel v taki druzini in bil tako vzgojen.on verjame v trdo vojadko vzgojo in tudi da batine pomagajo, da gre clovek v zivljenju naprej in napreduje.in se danes je v njihovih rokah…
Zame bo vedno clovek, saj vem da v resnici on kot on, ni slab. A moja pot ne sme biti z njim, ker sem dovolila da sem popolnoma pod njegovo kontrolo. Da ne bo vec tako, sem zacela z delom na sebi s pomocjo terapevtke, prav tako pa imam neprecenljivo pomoc od cloveka, ki razume mojo nemoc/bolecino in zeljo, da se postavim nazaj na lastne noge…
Kot je Melindaa napisala, on je na zunaj izredno prijazen, dokler nima cloveka v padti… a v resnici je poln bolecine, ki jo zdravi z intenzivnim treningom.
Ja in pisem vse to, ker je tudi pisanje in taksen nacin pogovora zame korak k ozdravitvi moje samozavesti in neke vrste odvisnosti od njega (saj sem dovolila da sem bila tri leta v bistvu izolirana, ves cas je bil njegov in v tem odnosu ni bilo “midva”, bi je “on”). Hvala.

Zdravo

Sem vesela, da nisi šla nazaj v to nezdravo zvezo in da delaš na sebi, na svoji samopodobi in samozavesti. Verjemi, da to kar si naredila, je ena izmed najboljših stvari, ki si jih v življenju naredila. Takega fanta ne rabiš. To kakšne ima on probleme in njegovi starši ni več tvoj problem. To, da si bila nova v novem kraju je izkoristil sebi v prid, nisi ga poznala, iskala si se v novem mestu, sama, in to je on zelo dobro vedel.
Verjemi, da bo boljše, si še dosti kmalu odšla, jaz sem se takrat zavedala v sebi, da to ni zdrava veza, ker me je dušilo, vse prijatelje sem izgubila, skregala se s starši, kamorkoli sem šla sem imela občutek, da mi on sledi na vsakem koraku, da ja kaj ne bo zopet narobe. Imel je oblast nad mano, mislil je, da sem njegova last in da z mano lahko počne kar želi. Ista sem bila kot ti, mislila na tiste male malenkosti, ki so se mi zdele sladke in si mislila pa ja ne more bit tako slab. Vse je bila samo igra, manipuliranje, bila sem mlada in zelo naivna in seveda tudi ranljiva – prava žrtev za takega fanta. No, ko me je prvič in seveda tudi zadnjič udaril, sem šla. Vedno sem govorila, da nikoli ne bi dovolila, da me nekdo tako ponižuje in tako z mano ravna, in da nikoli nikomur ne bom dovolila, da položi roko na mene. No, očitno drži rek “zarečenega kruha se največ poje”. Ampak, ko me je udaril mi je v glavi naredilo neki klik, da tako nočem živeti. Skratka komaj sem se ga rešila ampak mi je uspelo.

Takrat sem zelo delala na sebi, na svoji samopodobi, in počutila sem se, da sem zopet jaz, tista stara ampak zrelejša jaz. Čez 2 leti sem spoznala malo starejšega moškega, s katerim sem še zdaj po 8 letih srečno v zvezi. In šele z njim sem občutila, kaj je prava ljubezen in kaj pomeni, ko te oseba ki jo imaš rad ceni in spoštuje in ti to zna na zdravi in lep načim pokazati.
Verjemi, tudi ti boš nekoč srečna, mogoče si rabila tako izkušnjo v življenju, iz tega si se verjetno veliko naučila in boš v peihodnje drugače postopala, ko spoznaš nekega fanta. Sej bo bolje, ti lepo delaj na sebi, hodi k terapevtu, ponovno se vpiši na vse te aktivnosti, ki so te veselile že preden si tega fanta spoznala. S časoma bo bolje.

Melindaa hvala, vem da je prava odlocitev…da je in še bo tezko, a se bom pobrala. Ni mi vseeno zanj, a tu ne morem pomagati…to je, kot si napisala njegova pot..ali bo zmozen kaj spregledati ali ne… veliko je bilo zelo grdih besed (naslednji trenutek pa je znal biti tako prijazen in prisrcen) ki ne spadajo v noben odnos. Nikoli.nisem vedela ali ima prijatelje ali ne, nisem nikogar spoznala..druzbe nisva imela ( odhovora nisem nikoli dobila)in to ni uredu …pred menoj je hodil s skupino ljudi v hribe, a vec kot to menda ni obstajalo..na koncu so bili vsi nesposobnezi …
Ja vem, moram imeti fokus name in se postavitinazaj na noge… hvala ti za pomoc

Odgovora od njega verjetno nikoli ne boš dobila. Mogoče ti bo pomagalo, če vzameš list papirja in si na ta list napišeš dobre in slabe lastnosti tega fanta in dobre in slabe lastnosti te zveze. Verjamem, da jih bo mnogo več negativnih stvari kot pozitivnih. Vsakič, ko boš v dvomih in želela odgovor, ga boš našla v tistem zapisu. Meni je to pomagalo.
Točno tako, ti se osredotoči na sebe, čaka te težka vendar ne nemogoča pot, ki se bo slej ko prej izkazala za pravo pot.
To, da nikogar nisi poznala od njegovih prijateljev, je čudno ali pa mogoče ne. Mogoče nihče zate ni vedel, ker je njemu tako odgovarjalo. Dokler nihče zate ni vedel, nisi imela nikogar, komur bi lahko pojamrala,vidva “nista imela problemov”, ker on je seveda mogel biti v vseh pogledih super. Priklenil te je nase in imel oblast. Ampak na srečo si se uspela rešiti in še dobro, da je tako.
Zdaj se pa samo na sebe osredotoči in na to, da boš prebolela in se postavila zopet na noge. Sej bo, če je meni uspelo in mnogim drugim bo tudi tebi.

Pozdravljena,

vesel sem, da si končala zvezo, še bolj bom pa vesel, če ne boš več razmišljala o njem.

Škoda energije in zapravljene mladosti za takega človeka. Za kvaliteten odnos sta ključna komunikacija in spoštovanje. Nikomur nisi dolžna polagati računov ali dopustiti, da se ravna s teboj kot s predpražnikom. Njega so zafurali njegovi starši in tak bo ostal za vedno, ker v ta “pogodbeni” odnos verjame.

Pogumna si in sreča je zdaj na tvoji strani, le še uživaj v spoznavanju normalnih ljudi.

Melindaa hvala, definitivno je moj cilj, da izboljsam sebe, da izlocim to, kar mi v zivljenje prinasa taksne ljudi.. vem,d a je garanje, a potrebno. Ze korak,da grem stran je bil tezak, naslednji je ,da gre iz mojih misli.. bo se malo trajalo, a se bo zgodilo.. seveda se vrtim okoli lepih casov in trenutkov, a kot si napisala, to je bila iluzija in nacin, kako je prisel do mene in znal izkoristiit vse, kar mu je pasalo in koristilo..
Vem,da sem vredna mnogo vec, da to ni bil odnos, temvec S/M kot je ze prej napisal Bostjan.. tega ne rabim vec v zivljenju, je predtragoceno in verjamem ,da obstaja nekdo, ki bo res vreden moje pozornosti.. a najprej sem jaz na vrsti..hvala za pomoc