kje dobiti kužka
Joj joj… saj ne morem verjeti! 100.000 za višavca brez rodovnika?!? Nikar! Za tak denar si raje kupiti višavca Z rodovnikom. Pa čeprav nimate želje po razstavah in se vam to zdi nepomemben papir. Pa ni tako zelo nepomemben! Pravzaprav je pri pasemskih psih zelo pomemben, saj bomo le tako vedeli kdo so predniki. Vzreja ima namreč nek namen. Najpomembnejše se mi zdi to, da se izloča živali (z vzrejnim pregledom), ki niso primerne za vzrejo in zato mladiči nimajo pravice do rodovnika. Kaj pomeni, da niso primerne za vzrejo? Enostavno: nekateri psi (pa čeprav so potomci staršev z rodovnikom) niso tipični predstavniki svoje pasme (nepravilno zobovje, nepravilno obarvana dlaka…) -to še ni problem- , problematičen karakter (prevelika plašnost, živčnost, agresivnost…) in imajo RAZNA DEDNA OBOLENJA (displazija, rak…).
Pes je velika odgovornost in pomisliti moramo, da bo z nami živel 10 ali več let. Če bomo kupili pasemskega psička brez rodovnika, potem tvegamo, da bomo zanji zapravili celo premoženje pri veterinarju. Verjamem, da ima marsikdo kdo takega kužka, ki pa je lep in zdrav. Vendar se mi osebno ne zdi pametno tvegati.
Aja, povedati vam moram še to, da sem postala pozorna na vaše sporočilo, ker hočete imeti višavca. Ker poznam mnogo ljudi, ki imajo tega “vražička” vam glede na svoje izkušnje (in izkušnje lastnikov) toplo priporočam, da se obrnete na vzreditelje te pasme. Vedeti morate še to, da so višavci zelo modni psi in da boste lahko za precej visoko cene dobili živčno razvalino (precej tipična napaka pri višavcih). Vsekakor se splača nekoliko bolj potruditi in zavrteti kakšno številko.
SALAMONOV OGLASNIK PA NI PRIMEREN ZA NAKUP PSOV, KER SE PONAVADI ZA VISOKOZVENEČIMI IMENI SKRIVAJO KUŽKI PREPRODAJALCEV!!!
Pa še priznani vzrediteljici na vašem koncu:
http://www2.arnes.si/~bkrems/index.htm
Cene višavcev so v zadnjih dveh letih precej narastle, zato moram svoje začudenje “vzeti nazaj”. To je resnično samo zato, ker je zdaj ta kuža pač moderen in je povpraševanje veliko. Temu primerna je tudi cena. Pa kaj potem, če kuža nima rodovnika?? :-((( Res lahek zaslužek za rejce, ki izkoriščajo naivnost ljudi! Fuj!
Saj ravno zato sem se pozanimala še na forumu. Ravno v salomonovem oglasniku so bile cene tako različne, npr. z rodovnikom 100.000, drug vzreditelj z rodovnikom 60.000, potem brez rodovnika 70.000, pa spet 50.000. Ne bi rada naletela na neke prekupčevalce.
Višavski terier nam je že od nekdaj všeč. Napiasli ste “vražiček”, ali to pomeni, da so precej svojeglavi? Drugače na spletnih stranih o višavskih terierjih pišejo samo čudovite stvari.
Kakšnega hišnega kužka pa bi vi priporočali družini z otrokom? Poleg karakterja je pomembna za nas tudi dlaka – torej pasme, ki le te ne puščajo (oz. v majhnih količinah).
Lep pozdrav,
Maja
Tako kot je napisal TT – pazi se prekupčevalcev. Pojdi k vzreditelju, spoznaj mamo, če je mogoče še očeta, opazuj njuno obnašanje, karakter…
Nikoli ne kupi mladiča, ki je slučajno sam, mama je pa… ne vem, kje drugje – to ni pes vzreditelja ampak prekupčevalca!!!
Vražiček bi lahko pomenilo to, da so vsi terierji na nek način vražički. Tudi svojeglavi. Verjamem, da na spletnih stranih o višavskih terierjih pišejo samo čudovite stvari, ampak vsi vendar so čudovoti, oceniti morate, kateri pes in kateri karakter bo čudovit za vas.
Družini z otrokom bi priporočila angleškega buldoga, bokserja, bullmastifa. Vem, da to ni niti malo podobno višavcu, vendar so ti psi prava velika srca za otroke. Poleg njih je primeren še labradorec, zlati prinašalec, morda pudelj (lahko tudi pritlikav, ne pa toy!!!). Načeloma majhni psi niso tako zelo primerni za otroke, ker so fragilni, je pa vse seveda odvisno od starosti otrok, njihove vzgoje.
Kar se tiče dlake je vredno omeniti, da je pudelj ne pušča, ti pa iz lastnih izkušenj povem, da je to dvorezen meč. Če pes ni počesan, si s praskanjem izpuli cel šop las. Poleg tega ga je potrebno redno striči, kar predstavlja dodaten strošek, ravno tako kot pri višavcih trimanje.
Moraš pa vedeti nekaj: Nikoli ampak res nikoli ne puščaj psa samega z otroci – ne glede na pasmo, karakter, vzgojo. Vsak pes ima kosmata ušesa, štiri tace in zobe!!!
Lp, Yo
P.S. Oglasi se še kaj. Prebrskaj še malo in oceni še druge pasme. Jaz osebno ti ne bi priporočala višavca, oz. nobenega od terierjev – nizek prag vzdražljivosti.
Poglejte si to stran:
http://www.petsandpeople.com/pickadog.html
Tu boste našli pasme, ki so ali niso primerne za otroke. Izjeme seveda so, ampak splošno gledano, bo napisano kar držalo.
Hotela sem vas še vprašati, zakaj se odločate za manjšega psa?
Pudlji se v nasprotju s prepričanjem mnogih delijo na 4 velikosti:
1 veliki pudelj (45 do 55 cm)
2 sredni pudelj (35 do 45 cm)
3 pritlikavi pudelj (manj kot 35 cm)
4 toy pudelj
Toy pudelj je še manjši od pritlikavega in zato toliko bolj občutljiv. Sama imam pritlikavega, ampak se mi zdaj zdi primernejši srednji, ker je tudi pritlikavi še vedno precej majhen in ni ravno kompakten pes.
Če se ti bo slučajno pudelj zdel zanimiv, se javi, pa ti povem kaj več o njem. Moraš pa biti previdna pri prehrani. Tudi pudelj je eden od psov, ki sicer zelo rad je in ima zaradi tega lahko težave s prekomerno telesno težo.
Lp, Yo
Sama imam izkušnje z manjšimi kužki in malo večjimi. Trenutno imam labradorca in zdi se mi, da sva se krasno ujela. Prej sem pa imela mopsa (ki je bil prečudovit s otroci!), vendar smo imeli veliko manj svobode kot jo imamo s sedajšnjim psom. Kužku je hitro zmanjkala sapa, zelo težko je prenašal vročino in po kakšni daljši vožnji je bil pravi revež. Labradorec gre pa povsod z nami. Vsako leto gremo z njim na morje, v hribe… Imam celo to srečo, da je lahko z mano v službi (pisarni) in ni nobenih problemov.
Pudelj se tudi meni zdi dokaj primeren kuža, čeprav (glede na izkušnje lastnikov) je potrebna pazljivost pri otrocih, saj znajo biti dokaj netolerantni.
To sem pa našla na strani ljubiteljev pudljev:
“Generally, although the smaller poodles share the standard’s intelligence, they are much more active indoors and out; less stable, especially with children; more demanding of attention; and frequently are yappy.”
Pozdravljena, Maja!
Seveda mi lahko pišeš na mail in vprašaš, kar te zanima. Sicer pa sem prebrala tvoje poste in bi ti še malo odgovorila tukaj. Kužka želiš imeti ves čas ob sebi. To je zelo lepo, vendar imaš ob sebi lahko tudi večjega psa. Pravzaprav psi v stanovanju niso ne vem kako aktivni, tako da, vsaj po mojih izkušnjah, velikost ni ne vem kakšen kriterij.
Čudovito je, da imate hišo in vrt. Tako za majhnega kot velikega psa je to super, vendar naj te opozorim, da ne glede na velikost ne smeš pozabiti na redne sprehode! Ti so obvezni tudi za pse, ki so sicer na dvorišču ali vrtu. Pa še nekaj. Psi niso ravno za v naročje. Kot sem ti že napisala, imam pudljico, ampak če jo želiš nositi v naročju… raje ne bi niti poskusila, ker ji ni prav nič všeč. Pes potrebuje gibanje in ne mi zamerit, za v naročje so plišaste igračke, ne psi.
Lepo je odgovorila tudi TT. Preceni, kaj si želiš. Psa polnega energije (imaš čas za dolge aktivne sprehode) ali psa, ki ne potrebuje oz. ne zmore dolgih sprehodov. Torej, če imaš v načrtih sprehode in izlete, ne kupuj psa, ki ga boš morala nositi s seboj. Prav tako te opozarjam, da tista zelo “komot” zadeva, da majhnega psa dvigneš v naročje, ko se bliža drug pes ali ko je treba čez cesto, ni preveč pametna. Psa je potrebno socializirati. Medtem tudi sama že spoznaš pse iz okolice in bolje je, da se neprijetnim srečanjem izogneš kot da psa dviguješ. S tem ga omejuješ in mu jemlješ možnosti spoznavanja psov, prav tako tudi socializacija ni popolna. Psi se morajo povohati, opraviti svoje potrebe, kdaj pa kdaj morda zarenčati. Tudi to je obvezni del socializacije. Pravilno socializirani psi se vedejo ob prepirih nekako takole: premagani se vrže na hrbet, kar pomeni predajo. Drugi to razume. Nepravilno socializirani pa tega ne znajo. Ali se prvi vrže na tla in ga drugi napade, ali pa se prvi ne vrže na tla, beži, laja… in ga drugi ravno tako napade. Konec koncev moraš psa vzgojiti tako, da te uboga, da je vodljiv – ko ga kličeš, ko se je potrebno pred cesto ustaviti ipd. Ti povem, ni bolj zoprnega kot pes, ki z naročja laja na mimoidoče ljudi in pse. Pa tudi nevarno je. Lahko se ti zgodi, da boš dobila kakšnega psa za vrat zaradi tega.
Pudelj je primeren. Ampak ni čisto tak, kot si ga mnogi predstavljajo. Pudelj ni igrača, niti ne mara nošenja, ker ima preveč energije. Težko ga utrudiš, potrebuje dolge, aktivne sprehode. Je zelo inteligenten, vendar zna biti tudi zelo trmast. Z otroci se rad igra, lahko pa se pojavi netoleranca do otrok (in odraslih ter drugih psov), ki je posledica fragilnosti ali živčnosti. Predvsem bi te opozorila na to, da so pudlji ob neprimerni vzgoji zelo podvrženi živčnosti in celo histeričnosti.
Če se boš odločila za pudlja, se najprej pozanimaj za dobrega vzreditelja (veš, tiste običajno zavaljene štručke na kratkih nogah in z 2cm repa niso ravno vzor pasme), pa še pozanimaj se, kdo ti bo psa strigel in za kakšno ceno. Striženje (pravilno) vsaj v Ljubljani stane za pritlikavega pudlja okoli 5.000 SIT (brez kopanja). Če želiš urejenega psa, je to običajno na 2, največ 3 mesece. Jaz svojo strižem sama, ni pa lahko in naučiti se je treba, ker pudelj ostrižen na ovco ni ravno vzor lepote.
Oglasi se ali pa piši na mail kaj te zanima.
Yo
Že zjutraj sem ti hotela nekaj napisat, pa nisem imela časa.Zdaj pa pogledam in imaš že polno odgovorov. Vsi nasveti se mi zdijo pravilni in le upoštevaj jih. Predvsem pa res izberi dobrega vzreditelja, ker le tako si lahko prepričana, da boš dobila zdravega psa.
Pa javi nam, ko boš dobila kužka. lp
v mariboru imaš vzrediteljico brigito kremser. na žalost njenega naslova ali telefonske ne vem. upam pa da jo boš našla v telefonskem imeniku. pa veliko sreče s kužkom in ne poslušaj pametnih glav ki ti svetujejo pasmo. vsak hvali svojo pasmo. tudi jaz bi ti o svoji lahko povedala le najboljše. že dolga leta imam pse in tudi različne pasme, tudi vzrejam jih. toda pri nakupu se že vedno držim pravila da vzamem vedno kužka ob katerem mi zaigra srce ko ga prvič zagledan. včasih ni ravno najboljši razstavni kuža, toda vedno se mi je obrestovalo in s kužki sem bila zadovoljan in lepo živela do njihove smrti.
Andreja,
naj ti odgovorim, oziroma izrazim svoje mnenje.
Mislim, da je Maja ravnala zelo odgovorno, da se želi pred nakupom posvetovati tudi z drugimi. In nimam se za pametno glavo, ki hvali svojo pasmo. Poznam različne pasme, tudi imela sem pse različnih pasem, ravno zato vem, da ti vsaka “ne paše” ravno najbolje, ni ti vsaka pisana na kožo. Se strinjam s teboj, da je lepo, če ti zaigra srce, ko vidiš mladička. Vendar si to morda lahko privoščiš ti, morda jaz, ker imam izkušnje s psi. Kaj pa nekdo, ki mu bo to prvi pes, nekdo, ki je brez izkušenj? Se ti zdi res pametno svetovati kaj takega? Mislim, da se tudi ti strinjaš, da so vsi mladički srčkani, meni ob vsakem zaigra srce. Pa se je vseeno potrebno vprašati: “Je to pes, primeren za moj stil življenja, mi ustreza njegov karakter, je dovolj potrpežljiv, da bo živel z otroci?” Vem, vzgoja je najbolj pomembna, vendar vsak pes prinese na svet tudi določene predispozicije. Teh pa tudi ne smemo zanemariti.
Za začetnike so primerni psi, ki so lažje vodljivi. Lepo te prosim, premisli kaj napišeš nekomu, ki se odloča za neko pasmo, sploh pa še, če je to družina z otroci. Bodimo odgovorni mi, ki pse poznamo, imamo z njimi izkušnje, in se zato odločamo za odgovarjanje na vprašanja na tem forumu.
Saj gre vendar za to, da bi imeli čimveč zadovoljnih lastnikov in kužkov, muck in drugih živali, ki bodo te lastnike spremljale dolgo vrsto let, ne samo do trenutka, ko bo novopečeni lastnik ugotovil, da je bila izbira napačna.
Andreja, glede na to, da pišeš, da poznaš pse, prosim te, svetuj Maji na podlagi svojih izkušenj kakšno pasmo, ki bo primerna za njen stil življenja. Ko si jo bo izbrala bo šla pogledat leglo in ponavadi je v leglu dovolj mladičev, da ti ob enem zaigra srce.
Lp, Yo