Pozdravljene
To koliko sem namenoma shujšala že veste. Sedaj imam idealne kg, vso garderobo novo ( pa minus na kartici katastrofalen), ampak glej ga zlomka, jem normalno, jem vse…ampak kg gredo še vedno dol….pa sedaj več ne bi smele, saj mi je že spet en popolnoma nov kostim prevelik. Ne morem si privoščiti spet nakupa nove garderobe, pa tudi grda bom če bom še bolj suha.
a je to normalno ali kaj se dogaja? ima kdo podoben problem oz.izkušnje???? ali lahko vsemu temu botruje stres? ampak jaz jem, samo zdravo in ob pravih urah…..
Dan!
Pikica, po moje ni nič narobe, če pa se bo to nadaljevalo, pa le povprašaj kakšnega strokovnjaka za mnenje (obišči zdravnika)!
Me pa zanima, koliko si namenoma shujšala, kako ti je uspelo, kaj si delala? Najbrž si že povedla, ampak jaz sem nova in še nič ne vem.
Tudi jaz bi se vsaj približala rada idealni teži, pa me zanimajo tvoji nasveti.
Lepo bodi in uživaj v svojem lepem telesu!
zelda
Zdravo
pred letom dni sem bila težka 96 kg…visoka sem 169. bila sem neurejena, debela, pri vsakem telesnem najmanjšem naporu sem bila fulll zadihana, rdeča v obraz, prepotena…skratka baba, ki je sploh ni za pogledati. vse sem pojedla, vse kar je ostalo od kosila, je bilo škoda vstran vreči.
in sem eno večer tako kar iz lonca basala vase ( stoje ob štedilniku..na hitro) makaronflajš….v usta sem si nabasala koliko se je dalo. in imam rostfrajasto napo…pa sem se not videla. In kaj sem videla…dobesedno eno pujčo. In takrat sem odložila vilice in sem si rekla…ej, stara si 31 , mamica 5 letnice, dosti je. si prava pujča in če bo šlo tako naprej, boš čez eno leto krava. Pazite, doma ne uporabljamo takih besed, samo jaz sem samo sebe tako videla. In sem rekla možu, da bo treba začeti denar šparati za novo garderobo. ni me resno jemal. In sem začela……s hojo sprva kratka, počasna….potem vedno dalje, potem Pohorje, kolo….
uvedla sem zajtrk…malce bogati, za malico v službi samo kak jogurt ali sadje, kosilo doma normalno ( nič ločevala) samo manj. Ob kakih petih konec jesti, potem pa hoja, ali pa včasih plavanje. In glej, kar padalo je iz mene. Res je, da sem vmes rabla fulll denarja za obleko, saj moram biti v službi eleganca, ampak ni mi žal. Aja, pa vmes frizura, barvanje las, pa ličiti sem se začela, okvir očal menjala….
In danes? moram reči, da sem prava baba ( pa se ne hvalim sama) marsikateri moški pogleda za mano. Kljub temu da sem poročena ( in ne bi varala) mi ti pogledi godejo…..postala sem samozavestna, odločna, srečna v svoji koži. Samo da bi rešila problem z odvečno kožo na trebuhu, ampak saj bo tudi to.
Mož je imel nekaj časa probleme s tem se sprijazniti, postal fullll ljubosumen. Sedaj vidi, da je moj karakter ostal isti, da ne bom varala ne debela in ne suha.
jejte redno, zmerno, ne biti prestrog do sebe. Če se mi je zaluštala čokolada, sem jo pač maznila, samo eno rebrco ne pa celo Milko. Saj me bo ostalo počakalo do jutri…..
to bi bilo to. Nisem ti kaj dosti pomagala verjetno ker nimam jedilnikov, ne diet….
Ja, Pikica je CARICA!!!!!
Punce, dejmo si kupit rostfrejaste nape, ker me ženske tisto, kar nas redi ponavadi iz piskra pospravimo kar v stoje pri šporhatu:-))))))))))))
Tole sem morala napisati ob istočasnem sramotenju slovenščine, ker sicer ne bi imelo pravega tona:-)))))))))))))
lep vikend vam želim!!!!
Ej, svaka ti čast!!!! RES!!! To je morala biti jeklena volja!!!! Še enkrat čestitam! Jaz se pa zdaj odpravljam delat kosilo, sam škoda, da nimam rostfrajaste nape!!! :))) Upam, da bom kljub temu našla takšno voljo in da bom lahko nekoč tako govorila kot ti!!!!
Si mi dala kr neki motivacije!
Drži se!
zelda
Ja, še vedno samo pešačim. No ja, trebušnjake še delam tu in tam. ni pa fitnesa ali aerobike, ker ne maram zaprtih prostorov. Grem pa skoraj vsak dan na hiter korak okrog 7 km…traja eno uro in četrt. Za vikend pa obvezno na Pohorje. Razen če dežuje seveda.
volja? ja, brez te pa žal ne gre. Samo vam povem…SPLAČA SE, saj se boste počutile tako krasno, tako lepe, tako se vam bo volja in moč dvignila.
in enkrat mi je hčerkica rekla ko sva šli iz vrtca” sedaj imam pa tudi jaz lepo mamico”. ali pa še ta, ko me je eno večer videla, da sem pa pregrešila in si namazala zaseko na kruh pa čebulo zraven…”mamica moja, pazi, da ne poješ preveč. ne bi rada, da bi bila spet žogica” potem ko sem jo pogledala, se je začela seveda takoj opravičevati, ampak sem jo potolažila in se ji zahvalila, da skrbi zame in da se to ne bo zgodilo.
lepo, da sem vam dala elana in volje, sedaj začnite, ne jutri, ne čez eno uro….SEDAJ.
Mene pa samo skrbi, ker jaz ko sem bila otrok, nisem bila preveč obremenjena s svojo težo, niti s težo svoje družine. To se je začelo v puberteti. Nočem nič težit, samo malo me je stisnilo pri srcu, ko že 5-letna punčka s strahom razmišlja o grižljajih, ki jih kdo nese v usta. Ona sigurno čuti, kok si bla nesrečna, ko si bila okrogla in kok si srečna sedaj, ko nisi. In otroci se najprej zgledujejo po starših. To govorim zato, da ne bi prišlo do kake anoreksije v puberteti – deklica, ki je lepa in ima popolno postavo, pa bo tako obremenjena, da si bo domišljala, da je debela ali pa bo stradala iz strahu, da se ne bi zredila. Bo treba velik nadzora in pametno odmerjenih besed, da se to ne bo zgodilo. 🙂
Ne skrbim glede tega, ker nimam drastičnih prepovedi glede hrane. Doma jemo vse in tudi ati in ona kdaj se jima zahoče. Sem pa moža prosila, če bo opazil, da me zanaša, naj me opozori.
saj veste, sam se ne vidiš, ti mora to drug povedati. Moj mož je bil vedno tiho, pa če bi vola pojedla. Sedaj pa upam, da me bo opozoril.
Pri hujšanju morate biti pripravljene na odkrite besede. Imam kolegico, ki tudi hujša….in sem ji ogromno pomagala samo z odkritostjo. Če sem videla, da preveč je, sem ji to rekla. In sedaj je je za 20 kil že manj, in mi je hvaležna. Ne zavijajte sebe ali drugih v vato, saj jim s tem delate slabo.
kar verjami, nič si nisem izmislila, in nič napihnila. Sem pa imela zelo težko otroštvo, nikakvo mladost, oče alkoholik, z mamo naju je preganjal kdaj se mu je zahotelo. Ko se je mama ločila, je začel preganjati samo mene, ker je mama odšla z drugimi moškimi na randi, in sem bila jaz tista žrtev. Moje življenje je sedaj postalo bolj umirjeno, mirno in lepo.
mi je pa vse to pustilo tudi posledice na psihi…..ah, ne skrbite. Nisem super Woman, sploh ne….hitro zapadem v žalostno obdobje, hitro paničarim….
samo shujšala in si doma ter v službi si uredila ….to sem si pa res. Je pa potrebna železna volja, in obilica samospoštovanja. V tem je vsa skrivnost.