Spoštovani !
Od prijateljev sem prejel pismo, ki trdi, da je kemoterapija slaba -tudi za raka prostate.
Lahko prosim pokomentirate to pismo (kopiram spodaj).
Lepa hvala !
»Nepričakovano« odkritje: Kempoterapija spodbuja in pospešuje raka

Pred nekaj dnevi je bila objavljena študija, opravljena v Fred Hutchinson Cancer Reasearch Center v Seattlu, ZDA, o kateri se v medijih veliko piše. Raziskovalci so v študiji ugotovili, da kemoterapija poškoduje zdrave, nerakave celice v čvrstih tumorjih in okoli njih ter jih pripravi do tega, da začnejo izločati beljakovino, ki ne le spodbuja rast tumorja, temveč poleg tega tudi naredi tumorske celice neodzivne na nadaljnje kemoterapevtsko ‘zdravljenje’.

Znanstveniki so bili nad tem popolnoma osupli … mi pa smo lahko šokirani in osupli kvečjemu nad njihovo osuplostjo.

Telo je namreč celota in v njem je vse povezano. Če vanj dajemo strup, da bi ubili rakave celice, je vendar povsem logično, da strup doseže tudi zdrave celice. In da učinki nanje pač ne morejo biti pozitivni. Tako kot že dolgo vemo to, da če damo karkoli strupenega – naprimer cepivo – v kri, se bo ta strupena snov razširila po vsem telesu in ne bo ostala samo na mestu, kjer smo ga z injekcijo vnesli.

Koristno pa je, da so v študiji odkrili, kako natanko se telo pri kemoterapiji, ki je genotoksična in poškoduje človeško DNK, odziva.

Namen študije je bil podrobneje dognati, zakajo so celice, ki jih je in vitro dokaj lahko uničiti s strupenimi kemoterapevstkimi zdravili, v telesu na ta zdravila tako neodzivne. Izkazalo se je, da telo ne dopušča tovrstne agresivnosti, še zlasti ker je popolnoma nenaravna.

Kemoterapija navadno deluje tako, da zavira razmnoževanje hitro delečih se celic, kakršne so tudi celice tumorjev. Študija je pokazala, da ko kemoterapija poškoduje zdrave celice, začnejo te izločati beljakovino, imenovano WNT16B, ki okrepi rakave celice in jim podaljša preživetje!

Eden od avtorjev študije, Peter Nelson, je povedal: »Prav nič nismo pričakovali, da se bo količina WNT16B tako povečala.«

»Iz zdravih celic izločeni WNT16B je vplival na sosednje rakave celice in pospešil njihovo rast. Kar je še pomembneje, naredil jih je odporne na nadaljnjo terapijo,« je še izjavil Nelson. Zdaj torej vemo, zakaj se pri zdravljenju raka, kot ga izvaja uradna medicina, tumorji na začetku dostikrat sorazmerno dobro odzovejo na kemoterapijo (beri: zastrupljanje), nato pa nanjo postanejo rezistentni. In zato se razmnoževanje rakavih celic po končani kemoterapiji žal pospeši.

Ekipa, ki je izvedla študijo, je rezultate potrdila na več vrstah raka, raku prostate, dojke in jajčnikov. Študijo so objavili v mesečniku Nature/Medicine.

Znanstveniki že sanjarijo, kako bodo odkrili snov, ki bi delovala kot protitelo na WNT16B in bi jo dajali skupaj s kemoterapevtskim sredstvom, da bi tako lahko pri kemoterapiji uničili več tumorskih celic. (Kaj se bo zgodilo med eno kemoterapijo in drugo, pa za zdaj še ne razmišljajo …)

Naj preizkusim svoje jasnovidske moči z napovedjo brez sanjarjenja, temelječo preprosto na tem, kar je Narava pokazala doslej – vse, kar je pokazala, pa je bilo vedno nezapleteno in neusmiljeno logično: protitelo bodo zanesljivo odkrili. Potem pa ne bo delovalo ali pa bo tudi ono imelo neželene škodljive učinke, tako kot vse, kar se zanaša na silo in je narejeno v nasprotju z naravnimi zakoni.

Drugače niti ni možno. Če se na telo spraviš s slabim, ti vrne z enakim.

Spoštovani!

Po eni strani (npr. pri raku prostate) se za kemoterapijo odločamo takrat, ko so druge možnosti že izčrpane in lokalno zdravljenje ni več mogoče, torej takrat, kot drugih možnosti ni več, kemoterapija pa seveda škodi tudi zdravim celicam, vendar še bolj rakavim in tako življenje pogosto podaljša ali pa tudi bistveno olajša bolečine v zadnjem obdobju življenja. Zato se v takih primerih za kemoterapijo tudi težko odločamo – pri raku prostate izjemno redko kateri bolnik prejme kemoterapijo.

Po drugi strani pa so vrste raka, ki jih kemoterapija ozdravi. Primer je seminom – najpogostejša vrsta raka testisa. V letu 1940 je bil moški, ki je zbolel za seminomom, kljub kirurški odstranitvi testisa, obsojen na smrt v nekaj letih. In to moški, večinoma mlajši od 35 let. Nato je prišlo obsevanje ter nato še kemoterapija s cisplatinom – “huda” kemoterapija. Ampak ta omogoča, da danes moški, ki zboli za rakom testisa – je pa star npr. 28 let in oče npr. enega majhnega otroka – da ima še otroke in da lahko dela, skrbi za družino in živi še npr. 50 let! Pri večini vrst raka testisa je torej kemoterapija – tista najbolj groba varianta kemoterapije (pravi strupi, ne moderna biološka terapija ali protitelesa) – omogočila ozdravitev! Ravno te dni se v Prekmurju dogaja tragedija – moški pred 30-tim letom starosti je kljub prošnjam zdravnikov v Murski Soboti in zdravnikov Onkološkega inštituta v Ljubljani večkrat “zavestno” odklonil zdravljenje s kemoterapijo. Trdil je, da se zdravi “z dieto” in da se odlično počuti in da si kemoterapije ne dovoli za nobeno ceno. Več zdravnikov je žrtvovalo veliko časa, prigovarjanja… Tudi svojci – mlada žena in majhen otrok …. nihče ni mogel prepričati mladega mizarja, pripadnika neke katoliške (?!) verske ločine, da bi dovolil kemoterapijo svojega raka seminoma. Sedaj (po manj kot 2 letih) umira. Še vedno trdi, da se “počuti odlično”. Je pa sedaj priklenjen na posteljo, ne more več hoditi, ne jesti… Pravica odklonitve zdravljenja? – da, ampak tu je zmagala pravica do norosti pred pravico otroka, da ima očeta, da skrbi zanj in pravico družine, da živi. Čeprav razumem, da ima vsakdo pravico do samomora, vendarle v tem konkretnem primeru razmišljam, kakšno škodo naredijo družbi razna “pisma o tem, da je kemoterapija slaba”.

Pismo lahko povzema nek strokovni članek, interpretacija ki pride nato do konkretnega bolnika, pa lahko pomeni nepopravljivo škodo ne samo za posameznega bolnika ali za družino, ampak za celotno družbo (konkretni otrok bo ostal brez očeta).

Članek “Treatment-induced damage to the tumor microenvironment promotes prostate cancer therapy resistance through WNT16B, Division of Human Biology, Fred Hutchinson Cancer Research Center, Seattle, Washington, USA” govori o raku prostate. Tu kemoterapija ne pride v poštev, dokler rak ni neodziven na hormonsko zdralvjenje in so dokazane metastaze po telesu. Članek pove, da se rakave celice, ki jih napademo s kemoterapijo, branijo in upirajo in raziskuje mehanizme, s katerimi to počnejo, zato je kemoterapija pri raku prostate slabo uspešna. In še pri nekaterih rakih, npr. raku ledvic, ploščatoceličnih rakih… Pri teh rakih se išče mehanizme, s katerimi bi omogočili, da bo lahko kemoterapija ubijala rakave celice, tako kot jih uspešno ubija pri seminomu raka testisa.

Skratka – kemoterapije pri številnih rakih praktično ni, ne pomaga (rak prostate, rak ledvic) – zato potekajo raziskave, s katerimi bi ugotovili, zakaj se rakave celice teh rakov “ne dajo” in omogočili, da postane kemoterapija uspešna tudi pri teh rakih, tako kot je pri marsikaterem drugem raku, npr. pri raku testisa. Tam, kjer se kemoterapija ponudi, pa je dokazano uspešna in koristna. V Sloveniji je problem kvečjemu v tem, da imajo na veliko tipov kemoterapije (za razliko od Nemčije, Avstrije in še številnih držav) monopol zdravniki internisti Onkološkega inštituta (s tem so poraba zdravil in stroški učinkovito omejeni) in tako marsikateri slovenski bolnik, ki bi mu kemoterapija koristila, olajšala trpljenje v zadnjem stadiju bolezni ali podaljšala življenje, ne more do nje. Potem pa pridejo še taka “pisma” in prihaja do tragičnih primerov, ki ga opisujem zgoraj – ko se mlad človek, ki bi mu kemoterapija rešila življenje, odloči drugače.

Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje Center UROL