Pozdravljeni

Sem tik pred porodom in sem se doma pri starsih.H partnerju grem po porodu. Skrbi me kdo bi mi pomagal, slisim vsemogoce zgodbe, kako ni dober biti sama ko rodis( partner bo z mano, mislim na pomoc mamice, sester)

Zanima me ali ste lahko same poskrbele za otroka?
Če ja, kako mi lahko najbolje svetujete?

Mi je pa prvi otrok.

LP

meni obe babici, vedno sta bili in sta še po 10 letih na razpolago, prvi mesec po porodu pa je mama vsak dopoldan prišla k nam. priznam, da brez nje in tašče bi šlo bolj težko, sploh ko sem morala več počivat kot je želel otrok.

vse sem sama naredila, če maš partnerja in te ma rad ti bo vse pomagal ne rabiš prav nobenega drugega.Skratka celo kuhal je dva tedna ko sem ležala.
lp

Pertner naj otroka prizna, pa bo dobil plačan očetovski dopust. Tako bosta imela dobra dva tedna, da se navadite rutine.

Vmes bo večkrat prišla tudi patronažna, ki ti zna svetovat. V tem času pa se boš več ali manj že dala v eno rutino, pa bo šlo.

Nihče in tako bo tudi ostalo. Čeprav sem imela 2 xzelo težak porod in 3. CR, sem si želela samo miru in nobenih dobronamenrih nasvetov. Mož je itak imel 2 tedna očetovskega dopusta, kar je povsem zadostovalo.

Imam tri otroke in mi nihče ni pomagal-no, razen partnerja, ko je imel očetovski dopust. Pa imam med drugim in tretjim otrokom 17 mesecev razlike. Nekako sem se najbolje počutila, če sem opravila sama.

meni bo prve tri dni ob prihodu iz porodnišnice, pomagal moj mož, si bo vzel tri dni dopusta…pol mi bo pa mama kaj prišla pomagat, kako juhico prinesla, kaj dala sušit….no vse je odvisno od poroda in počutja….če bo tako kot pri prvi…lahko vse tudi sama, :)))

Meni ni nihče pomagal. Kasneje že, ko sta bila otroka večja, toda po porodu samo mož. Res je bilo včasih težko, toda zdaj sem ponosna, da sva zmogla. Očetovski dopust se pa res splača izkoristit. Tista dva tedna sta zlata vredna. Zdaj, ko čakamo tretjega, bosta pa že otroka kaj pomagala….
Pa srečno!

Jaz sem imela CR, pa sem iz P prišla kot rožica. Je pa res, da je moja frajla ful spala in posledično sem se jaz lahko lepo spočila. Zato kakšne večje pomoči nisem potrebovala. OK, to, da ti nekdo skuha nekaj toplega je že fino. Pa mož je uredil vse potrebne dokumente za hčerko. Pa v trgovino je hodil… vse ostalo sem pa lahko sama uštimala.

Sama sem imela težek porod, močno bila rezana, raztrgana, nisem 2 meseca se mogla niti vsest se, vstajala sem 5minut s postelje, bolelo me je grozno…ampak sem za vse bila sama, razen tistih 15dni ko je imel moj očetovski dopust je on kuhal. Enkrat je moja mama prišla zlikat tetra plenice, enkrat pa tašča. Obe živita okoli 100km daleč od nas. Drugače pa pač sama, je bilo zelo težko, pa še cele dneve sva bili sami z malo ker je moj delal…

Jaz sem prvih 14 dni komaj stala in do WC-ja prilezla, pa sem bila cele dneve sama – imava tako službo, da takrat moj ni mogel biti frej. Je bilo grozno, ampak vse se da, če moraš. Drugič bo isto.
Se pač zorganiziraš tako, da imaš vse pri roki tistih 9 ur, ko partnerja ni, za previjanje in ostale nujne zadeve pa pač stisneš zobe.

Mi2 sva bila sama. In sva uživala na polno. Prej sem nakuhala hrano, ko bo šel v službo, da se nisem potrebavala še s tem obremenjevat in zadeva je super stekla. Sestre sta mi bili celo malo fouš, ker sem imela mir in čas za počitek, ki ga prva dva tedna kar potrebuješ (popoldanski spanec, ko otrok spi…). Njima so prijateljice in tašče hodile pametovat itd. Ni ga čez mir.

pri meni: 3 otroci, za vse poskrbela sama (ob podpori moža).

da ne bi mogla poskrbet za otroka, se mi skoraj ne zdi možno. no razen, če bi bile ne vem kake komplikacije ob porodu, zaradi katerih bi morala strogo ležati in počivati.

je pa tako, da ne moreš pričakovat, da boš imela novorojenčka in ob enem v nulo poštimano stanovanje, vsak dan skuhano kosilo, oprano in polikano prav vse perilo in kar je še tega. pri nas si to prvo obdobje vedno zelo poenostavimo: kosila so preprosta (testenine ali riž z omako – kako preprosto, npr. paradižnikovo s sirom ali tunino s koruzo itd. skratka, da samo čez testenine, riž zliješ ali pa kako zamrznjeno hrano iz trgovine…), stanovanje tut slučajno ni tipi-topi, cunje, če res ni potrebno, niso zlikane, prah pobrišemo 1x mesečno… in tako naprej.

skratka, moje mišljenje je, da se vse da, če le ne kompliciraš preveč. mame in tašče in sestre in ne vem kdo še vse je lahko ok pomoč, ni pa niti slučajno nujno potrebna.