kdo se mi pridruži
Lilaa,
prvi mesec ali dva je tako ali tako full stresno, z EFT ali brez. Potem pa gre počasi, ampak zanesljivo na bolje. EFT pa lahko res dodatno pomaga. V majski številki Vive (ker nisem 100% prepričana, ali je bila res majska, preverite še eno številko pred in po) je bil objavljen članek prav o EFT in odvajanju od kajenja. Predlagam, da si ga poiščete npr. v knjižnici in ga v miru preberete, in ker je seveda v slovenščini, ne bi smelo biti težav.
Lep pozdrav, Mojca
Mojca2,
hvala za spodbudo. Moram reči, da tudi tele tablete ne prenašam najbolje, ampak se trudim, danes sem vzela prvo modro tabletko, redno delam vaje avtogenega treninga in priprave iz programa LiveREWARDS. Morda za odtenek res manj kadim, a to se mi zdi, da je predvsem zaradi slabosti, ki jo občutim. Še dobre 4 dni, do popolnega prenehanja, res si želim, da bi mi uspelo, saj me je telo začelo že pošteno zafrkavat.
Lep dan,
Karmen
Karmen,
ker si res želiš, ti bo uspelo! Jaz sem prej že 6x poskušala prenehati, pa mi ni uspelo, ker si nisem res iz srca želela osvoboditi se nikotinske odvisnosti (saj samo za to gre). In ker sem kadila od 13. leta, sploh nisem vedela, kakšno je življenje brez kajenja. Ampak je res fajn, vsak dan boljše. In če se ti bo zdelo, da je življenje brez cigaret brez smisla, samo zaupaj, da se bo kmalu osmislilo.
Če sta si z angleščino blizu – meni je fajn tudi tole: http://www.whyquit.com
Držim pesti, Mojca
Pozdravljeni,
danes sem drugi dan brez cigarete (no, šele jutro je), torej en cel dan. Kako bi opisala moj prvi dan. Težko je bilo v službi, ko gledaš kako drugi odhajajo na “ćik pauzo”, ti pa ostajaš in nenehno ti po mislih rojijo ti cigareti. Popoldne doma je bilo malenkost bolje, a kaj, ko nikoli nisem v celem mesecu poledla toliko sadja kot včeraj popoldne od kosila, do večernega počitka sem jedla in jedla, res, da samo sadje, a prav opazi se, da nekaj manjka.
Ponoči sem sanjala, kako sem si prižgala cigaret, pol sem skadila in potem sem se spomnila, da ne kadim več in sem ga odvrgla in zbudila. Ne morem verjeti, da sem v sanjah vedela, da sem se odločila prenehat.
Tako nekako je potekal moj prvi dan, brez cigarete!
Le kako bo danes?!
Karmen
Karmen pozdravljena,
danes je moj 3. dan, ko ne kadim. Res je, da sem bila v soboto v Poreču na hipnozi. Pa kaj pa vem, ko sem prišla ven, mi je bila prava misel eno pokadit. Pa je nisem in do doma sem pripeljala brez kajenja, ob polnem pepelniku, polni škatli čikov in smrdljivem avtu.Dajva zdržat. Še to: ne jej sadja po kosilu. Jaz se malo zamotim s cigumijem. Vsaki dan pa tudi nekaj naredim zase vsaj pol ure, toliko da se ne zredim kot kolegica, ki ima več kot 100 kg, ki se sedaj odvaja od hrane.
Torej sem se ti pridružila. Marija
Pozdravljena Marija,
vse čestitke…le tako naprej. Mogoče v spodbudo, tudi sama sem bila v Poreču na hipnozi, tudi moja misel po odhodu je bila najprej cigaret, a sem se držala 14 dni, še danes mi je žal, da sem bila tako šibka in sem popustila, saj je bila želja po cigaretih, ampak tako močna, da nebi mogla reči NE pa res ni bila. Pa sem si privoščila enega. Ampak je res tako kot pravi g. v Poreču, teden dni sem bila na enem cigaretu in bilo je prav fino, ampak čez mesec dni sem bila na istem, kot na začetku. Zato le vztrajaj, mnogim, je uspelo, tudi tebi bo, a ne prižgi si tistega enega cigareta, da bi probala ali ti še paše, ker potem bo prišel še eden… Moram, priznati, da sem poskusila z prenehanjem, na vse načine, ki so ponujeni, (kasete, knjige, tablete, nikorete, obliži…), a še vedno zagovarjam Poreč, meni osebno je bila to najboljše in najmaj boleče odvajanje… zato vztrajaj, ali pa pokliči, če bo kriza prehuda… saj ste dobili navodila, kajneda…
Držim pesti za vas.
Sama pa imam vprašanje za g. dr. Tomaža Čakša.
Spoštovani,
danes je tretji dan brez kajenja, a ima grozne težave z stranskimi učinki Champixsa že od začetka jemanja tablet. Vse drugo še nakako prenašam, a te grozne tesnobe, ki me daje in bolečin v prsih, že skoraj ne prenesem več, občutek imam, da tonem vedno globje v depresijo. Najprej sem mislila, da imam težave s srcem in da me bo infarkt, saj se poleg tesnobe pojavljajo tudi rahli napadi panike, mrzlica, a ko sem dvakrat vzela Xsanax za pomiritev, je tudi bolečina in tesnoba izginila, tako, da predvidevam, da je to tesnoba. Vendar ne morem zdaj jemati poleg Champixsa še Xsanax, in potem, bom namesto cigaret odvisna od tablet. Res ne vem kaj naj naredim? Danes sem kupila drugo škatlico tablet, res si želim prenehat kadit, a nevem kako dolgo bom še prenašala te bolečine.
Prosim za vaše mnenje.
Hvala, Karmen
Spoštovana!
Tesnoba in depresija se lahko pojavijo pri prenehovanju kajenja ne glede na to, ali jemljete kakšnega od preparatov ali ne. Pomankanje nikotina namreč vodi v pomanjkanje tako imenovanih nevrotransmitorjev (dopamin, serotonin in drugi), kar vodi v tesnobo in depresijo. Poskušajte s telesno aktivnostjo, kadar pride do tega. Lahko si sicer v tem najkritičnejšem obdobju pomagate tudi z Xanaxom, vendar resnično takrat, kadar je najtežje. Predvsem pa ne odnehajte in ne prepustite se tej tesnobi. Bodite aktivni!
Pozdravljeni,
mene resnično ta tesnoba ubija in še slabost. Razmišljam, da poskusim z pol tabletke… pravzaprav sem se odločila, da danes zvečer vzamem samo pol tabletke in potem vidim kako bo jutri. moje misli so vedno bolj črne, vedno bolj sem obupana, res ne vem kaj naj… kadit nočem, tako pa tudi ne morem…
Ali se je komu podobno godilo, kako dolgo to traje? prosim, na pomoč!
Spoštovana Karmen!
Ne obupujte in predvsem preženite črne misli. Nič ni črnega v našem življenju in ne dopustimo, da bi nas takšne misli zajele. Če se bodo temne misli in tesnoba še nadaljevali, se vsekakor oglasite pri svojem zdravniku in naj vam pomaga. Povežite se tudi na life rewards. Če bo prehudo, pa se ne bati vzeti Xanax, ker je dobro zdravilo in možnost, da bi se na njega navezala zelo majhna. Pomagal Vam bo prebroditi to krizo in potem boste lahko brez njega naprej. Vsekakor pa pišite na ta forum, kadarkoli se vam bo zdelo potrebno. Prenesite svoje misli na papir – računalnik. Pomagali bomo po najboljših močeh!
Živjo!
Meni pa se dogaja čisto nasprotno. Jaz se obupno počutim sedaj, ko sem spet začel kaditi. Večina jih poroča, da se počutijo slabo, depresivno v obdobju ko se odvajajo od kajenja. Pri meni je bilo čisto obratno. Prej sem se počutil super. Zdaj pa sem čisto obupan. Počutim se kot narkoman, ki se drogira in ne more ven iz tega začaranega kroga. Dejansko kadim samo še zato, kot je nekdo napisal na tem forumu, iz obupa da sem kadilec. Ne pa iz užitka…. Najrajši bi šel takoj jutri v Poreč na hipnozo, da bi mi izbrisal te cigarete iz glave. Gospod dr. Čakš, kakšno mnenje pa imate vi glede te hipnoze, ki jo izvaja nekdo v Poreču?
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Karmen,
seveda se nam je to vsem odvajalo – bolj ali manj intenzivno pač. Saj zato se pa temu reče abstinenčna kriza. Če bi šlo zlahka, potem krize sploh ne bi bilo, a ne? No, pri meni je bilo precej hudo, s tem, da sem v začetku zašla v depresijo, po kakšnih 2 tednih pa v popadljivost in razdražljivost. Prvi mesec je bil na splošno za mojo psiho zelo naporen, ampak če delaš na sebi, se da preživeti. In ja, ves čas sem se spraševala, kako je možno, da si želim nekaj, česar si sploh ne želim?! Torej, kar pogumno dalje, ker se splača. Jaz sem si dala 1 leto, da se izkopljem iz odvisnosti, ampak je že sedaj (skoaraj 4 mesece) bistveno bolje.
Pozdravljeni,
vsem hvala, za spodbudne besede. En dan in noč sem preživela na polovički, kakšne bistvene spremembe ni bilo, ponoči in danes sem spet na celi tableti. Trenutno sem kar ok. Res je, so vzponi (ko lahko sebe še kar nadzoruješ) in so padci (ko sem popolnoma obupana) in se res sprašujem, ali naj vztrajam. Prav imate dr. Čakš, da v času največje krize pomaga pisanje po tem forumu in medtem, ko čakam na vaš odgovor, tahujša kriza mine.
Mojca prav občudujem te, želim si, da bi bila tako daleč kot ti in si bi lahko dala rok leto dni. A sem sama še v tistem obdobju, ko je zmagovalen vsak dan posebej in si sploh ne morem predstavljat, da bi razmišljala v mesecu dni, kaj šele v letu. Sama resnično štejem dneve in zjutraj še ne upam reč, da je to peti dan brez cigarete, tudi zvečer ne… šele nasednje jutro sem ponosna, da že pet dni nisem kadila.
Moja kriza za enkrat še ni želja po cigaretih, ker samo ko pomislim, da bi spet prižgala cigaret, se pri meni porodi tisto močno sovraštvo po cigaretih, ki ga imam v sebi in moji nezmožnosti reči NE.
Pa to ne pomeni, da želje in navade po cigaretih ni, ampak to kar v trenutku enostavno zatrem. Veliko bolj me ubijajo organski simptnomi abstinenčne krize… in ko so prehudi, ne vem kaj naj storim, počnem…
Pa, saj bo, peti dan je mimo… in prvi preizkus vikenda je pred mano… zagotovo vam sporočim kako bo šlo… upam, na najbolje…
Vsak dan posebej je zame borba, zdaj je navrsti vikend… in kmalu pridejo zaključki leta… če bom zdržala vse te preizkušnje… Potem verjamem, da bom kmalu na Mojčini poti…
Bossko, tebe pa popolnoma razumem, sama sem že tolikokrat želela nehati, pa če je trajalo samo 10 ur, po prižganem cigaretu, sem se počutila tako kot ti, in ja, kadila iz obupa, ampak pri meni je potem istočasno rastlo tisto sovraštvo do cigarete, ki ga enostavno ne znam opisat, saj ga nikoli do nikogar ali česar nisem občutila in je še vedno v meni…Ne vem, morda moraš priti tako daleč…, kajti moja abstinenčna kriza je huda, ampak še pomislila nisem, da bi si zaradi nje prižgala cigaret… morda je ravno zaradi tega tako hudo, ker v krizi ne vem, kaj naj naredim, cigareta nočem prižgati… ampak nočem ne pomeni, da se borim proti temu, enostavno čustvo sovraštva je premočno, da bi si ga želela…
Pa kaj vem, težko je bilo začeti kaditi, še težje je nehat…
Halo,
vikend je šel mimo brez cigarete, vendar pa je počutje bilo na psu (slabost, tesnoba, mrzlica, obupanost), tako, da sem spet vzela samo pol tablete.
Sedaj že drugi dan vztrajam na polovički in mislim, da bom tako tudi nadaljevala, ker so stranski učinki ali karkoli že je, prehudi in se bojim, da bi me ravno ti pahnili nazaj v kajenje. (Mimogrede, s cigareto se nikoli nisem tako slabo počutila, kot brez nje…)
Res se mi po želji po cigareti pozna, da jemljem samo polovičko (želja je večja), a zaenkrat kar dobro gre. Malo sem kolebala, kaj lažje prenašam, tako močne stranske učinke ali večjo željo po cigareti. Pa sem se zaenkrat tako odločila. Upam, da ni zelo narobe, da tako spreminjam terapijo… ampak si drugače res ne znam pomagat, zdravila ne želim opustiti, ker menim, da je res velika pomoč… v predpisani dozi pa ga ne morem jemati, ker sem pri opazovanju ugotovila, da so le večji stranski učinki, kot abstinenčna kriza.
Danes sem se tudi odjavila od SMS sporočil, ki mi jih pošilja podporni program LiveREWARDS. Saj opažam, da se že par dni zjutraj, ko vstanem ne spomnim na cigaret (do pred 3 dni je bila to moja prva jutranja misel ca. 20 let), a ravno takrat pride njihovo sporočilo in takoj so v mojih mislih cigareti, kakor slišim pisk mobitela.
Seveda, še vedno vsakodnevno spremljam njihov program preko interneta in to bom tudi počela, dokler mi bo omogočeno, ampak za SMS, pa mislim, da ne vplivajo dobro, poleg tega ti v njih sporočijo le, da poglej v njihov program na internetu.
Toliko za enkrat, osem dni sem že brez… teče pa deveti dan… vikend uspešno za mano, zdaj pa naprej, vsak dan posebej…
Lp, Karmen
Spoštovana!
Menim, da je dobro tako, kakor delate. Pomebno je, da človek sam spozna, kako mu najlažje gre in če je to pri vas polovička tablete, potem kar nadaljujte tako. Kar se tiče SMS-ov je vaše spoznanje zelo zanimivo. Morda bi bilo dobro, da bi na program LiveRewards sporočili to svojo izkušnjo (če je že niste, seveda). Je pa to zanimiv pokazatelj, kako delujejo asociacije – na cigareto vas je spomnil že pisk telefona, ki je bil pred tem povezan z vašim kajenjem. Pravilno ste ravnali, da ste se odjavili od tega, saj moramo vse, kar nas spomni na kajenje, če se le da, odstraniti iz svoje okolice.
Želim veliko uspeha v naprej in držim pesti!
Ojla,
tudi jaz se pridružujem v boju s prenehanjem kajenja. Danes je 8. dan ko ne kadim, s pomočjo champixa. Kljub pomoči pri odvajanju sem tudi jaz prve dni iz ure v uro padala v depresijo in vse kar je z njo povezano.Šla sem k zdravnici(psihiatrinji) in mi je predpisala še cipramil za boljše razpoloženje in več energije, volje do življenja, že od prej pa imam seroquel za spat.
Moje počutje je zdaj OK. Champix mi pomaga da ne mislim na cigarete, cipramil mi pomaga, da lahko normalno funkcioniram, da spet vidim smisel življenja, seroquel pa da ponoči spim.
Stranskin učinkov champixa skoraj ni, mogoče mi je bilo prve dni malo slabo,malo me je bolela glava, pa še to ne vem, če so tablete krive. Naj omenim, da sem imela tudi jaz neko alergijo, ki pa sem jo premagala z telfastom in zdaj je nimam več.
Zdaj pa moje vprašanje za dr. Čakša: ali delam veliko škodo mojemu telesu in zdravju ob toliko tabletah, čeprav se zavedam, da tako ne bo celo življenje.
Hvala za odgovor
pika
Kako pa kaj ostali sotrpini? kako ste kaj, pišite!
Spoštovana!
Menim, da NE delate velike škode svojemu telesu z jemanjem teh zdravil. Resnično škodo bi si delali, če bi nadaljevali s kajenjem. S Champixom boste prenehali po opravljenem običajnem zdravljenju, zelo kmalu pa boste verjetno lahko prenehali tudi s Cimpramilom, ko se bo vaš organizem “privadil” na ponovno življenje brez nikotina. Zaradi vsega tega menim, da imate sedaj primerno terapijo.
PIKA5 pozdravljena,
me veseli, da je še ena več med nami. Danes je moj 16 dan in stranskih učinkov zaradi tablet nimam več, ne pogrezam se v depresivno stanje in tudi napadov tesnobe nimam več, to mi je bilo najhuje. Občasno še čutim malo slabosti, a ta hitro mine. Tako, da ja… nekako gre, “prefurala” sem dva vikenda, a sem kljub temu malo grešila. Včeraj sem med kadilci prosila dva dima in sem dvakrat potegnala… Jemala sem 3 dni po pol tabletke, a se mi je pojavila kar močna želja po cigaretih zato sem šla nazaj na eno tableto. No potem sem zadnja dva dni zvečer pozabila vzeti tableto… in to se mi je verjetno poznalo, saj sem poleg želje po cigareti, postala še strašno nemirna in sem morala potegnit tista dva dima. Danes je vse ok… Saj bo…
Pri meni pa je danes 16. dan brez cigarete. Stranskih učinkov od tablet ni več, tudi abstinenčnih razen občasne tesnobe, ki pa hitro mine ni. Največji prolem pri meni je zjutraj, dopoldne, ko sem v službi popldne. Ko sem še kadila, dneva brez kave in cigareta sploh nisem začela, pa tudi če sem zamujala, ali zaspala, sem si to vedno privoščila. Zdaj se pa kar nemorem organizirati in imam še vedno občutek, da nekaj manjka, pa ne cigaret, kar nekaj. Doma imam orbitrek, pa se kar ne moram spraviti na njega. Prej sem enega, dva prižgala, popila kavo in to mi je dalo zaleta, da sem potem lahko pol ure vrtela orbitrek in sem si potem spet, ko sem končala z vadbo, privoščila kavo in cigarete. Zdaj pa kar nekaj tavam po stanovanju, nič kaj dosti ne naredim, ob 11 moram pa že v službo. Ko sem v službi dopoldne in doma poplden je pa čist OK, samo jutra me dajejo. Ali se bo to sčasoma kaj spremenilo,kdaj?
lp
MAJA