Pozdravljeni,
prosim vas za pomoč kako preživeti z osebo, ki ima najverjetneje narcistično osebnostno motnjo oz. bi mu bolj pripisala, da je sociopat, in pri tem ne zblazneti. Z njim sem v zvezi 14 let. Sva poročena, imava 2 otroka. Enega starega komaj 5 mesecev, sin ima Aspergerjev sindrom. Mojega moža sem spoznala prek sestrične. Dobil me je v sekundi. resnično ljubezen na prvi pogled. ko me je zasipaval s komplimenti in me poslušal pa sem mu predala tudi srce. Nikoli pa ni želel govoriti o sebi, o preteklih puncah. Po pol leta zveze sem zvedela, da njegova mama misli, da ima končano gimnazijo.To je bilo na dan, ko sem spoznala njegovo familijo in še danes se živo spominjam cmoka v grlu, ki je spremljal to srečanje. Meni je povedal, da ni naredil 4.letnika in mature. čez par mesecev pa sem zvedela, da jih celo nateguje, da hodi na faks. takrat se mi je sesul svet. Kakšen človek je sposoben takega pretvarjanja. Ponarejanja spričevala in dvojnega življenja. Tudi njegova razlaga je bila zgolj z vidika, da staršev ne prizadene, posebej mame. Želela sem ga pustiti, vendar me je imel. Zdelo se mi je, da brez njega ne bi preživela.
Ves čas veze nisem bila prepričana, če mu res lahko zaupam. Našla sem neplačane položnice, ga opozorila. Zatrjeval, da bo plačal. Čez čas ugotovim, da jih ni nikoli plačal in opomin pred izvršba. Te primeri so se kar vrstili. Moji živčni zlomi tudi. Priseganje na življenju mame, kasneje otrok. Vzel je kredit, za katerega sem izvedela naključno, ko sem našla potrdilo, ki se je slučajno skrilo med rezervno gumo v avtu. Izpiske mi je skrival. Kasneje je glede denarja postal bolj transparenten, vendar njegovi dvigi gotovine ostajajo še vedno v megli. Vmes so večje in manjše laži. Koliko energije porabim, da izvem resnico, me lahko razume samo nekdo, ki živi s takšnim človekom.
Najbolj pa me boli njegova odtujenost, hladnost. tudi spolnih odnosov je vedno manj. Kolikokrat me je zavrnil. ne spomnim se kdaj je nazadnje on dal vzpodbudo za spolni odnos. Zgovarjal se je, da ima nizek libido, na kar sem ugotovila, da gleda pornografijo. Nikoli nisem bila proti, dokler sem bila še jaz deležna pozornosti iz njegove strani.
V zadnjem času pa je sploh hudo, začel me je celo prepričevati, da imam privide. Najini kregi so grozni. tudi do fizičnega obračunavanja pride. Ker ne vem več kako, ga udarim in on mi ne ostane dolžen. Vem, da je to moja napaka, vendar ko vidim tiste hladne oči, ki mi prisegajo na otrokovem življenju in lažejo, nekontrolirano planem nanj. Res potrebujem pomoč. Pomagam si s faster eft in psihoterapijo,on pa noče priznati, da potrebuje pomoč. Za en dan sva se ločila, vendar sva spet skupaj, ker sin ne zdrži brez njega. meša se mi. Prosim za nasvete kako naj zdržim in ohranim vsaj malo spoštovanja in volje do življenja s takim človekom? Kljub vsemu zatrjuje, da me ima rad in da mi je vedno zvest in da mi bo govoril resnico in nerazume zakaj mu ne zaupam.

najprej se umiri, sicer te bo res spravil v norišnico. začni se čustveno oddaljevati od njega in potem enkrat tudi fizično. na netu je ogromno nasvetov. najprej razčisti pri sebi, potem pa ukrepaj.

Naprej začni reševati problem, ki ga imaš ti, šele potem se ukvarjaj z njim.

Če bi ti na primer znanka pripovedovala o parterju, ki ves čas laže, prikriva,manipulira, ne plačuje računov, je hladen..itd. kaj bi ji rekla? Verjetno naj čimrej odide stran, ker ne glede na to, kako bo morda težko , je vse bolj, kot to, kar doživlja sedaj. Zakaj tega ne zmoreš sama?

Edini razlog,ki si ga navedla je otrok, češ da je preveč navezan na očeta. Očitno ga je ta že uspel dovolj zmanipulirati in konec koncev se uči tudi od tebe – da je ok, če ti nekdo,ki naj bi te imel rad laže, prikriva, je kdaj topel, kdaj hladen….to je pač edino, kar pozna in vsak otrok je navezan na svojega starša, pa kakršen koli že je, druigega pač ne pozna. Težava pri tem je, da otrok živi v skrajno negativnem in škodljivem okolju za svoj razvoj, zato bi bil lahko otrok tvoj izgovor zgolj v primeru, da bi se odločila enkrat za vselej tej situaciji, ki je tako zelo nezdrava za vse narediti konec. Če ne drugega, pa vsaj zaradi njega, da ne bo še on nadaljeval vajinih vzorcev.

V vsakem odnosu ostajaš ker ti nekaj da, zato bi bilo dobro, da tudi sama razmisliš, kaj od tega dobiš ti. Partnerji v takšnih odnosih, ki kljub očitnim zlorabam, alkoholu, pa tudi patologiji, ki jo ti opisuješ običajno ostajajo zaradi soodvisnoti. Dobro bi bilo, če si prebereš malo literature ( na tem forumu jo je že ogromno in preberi si še prejšnje poste) ampak vsaj za začetek: Nič več soodvisen ali Zaljubljena v sanje.

Zelo ti priporočam storkovnjaka, eft je odličen, da zdržiš, vendar za večje premike je hitreje in bolje kakšen res dober psihoterapevt. Pri nas je veliko kvazi terapevtov ( četudi se kitijo s kakšno od šol) zato bodo previdna. Če v nekaj mesecih ni kakšnega konkretnega premika, sta lahko samo dva razloga: ali je slab terapevt ali pa si v resnici ne želiš spremembe.

GittaAna