Neuravnovešena oseba. Mislim, ti res načrtno in trmasto ignoriraš čisto vsak red flag, ki ti ga pokaže.
[/quote]

Jaz mislim, da mu tako stanje na nek način ustreza, ker nima dovolj jasne predstave o tem, kako in s kom si bi lahko ustvaril nek “zdrav” odnos. V tem pogledu si tudi deli podobnost z žensko, ki daje mešane signale in ji na nek način dovoljuje, da to počne še naprej, saj takšno vedenje vedno znova sprejme in ji po možnosti glede tega niti nič ne reče, vsaj ne dovolj jasno, da bi druga stran lahko vsaj razmislila o pravilnosti svojega početja. Obema so všeč drobtinice pozornosti, noben pa ni toliko pogumen, da bi naredil korak naprej, kar bi pomeni ali zbližanje ali pa prekinitev odnosa.

Seveda ti ni želel najboljše, če bi ti, bi bil vesel zate in te vprašal, kako se imaš z drugimi in ne bi bil slabe volje, ker hodiš z drugimi. Želel je najboljše zase, da si še njemu vedno na razpolago, to je želel.
Očitno pa se preveč boji bližine ali pa spoznanja, da morda ne bi bil dovolj dober zate ali celo ti zanj, zato se je ves čas odmikal in ostajal na varni razdalji. Podobno je pri avtorju teme. Če se človek ne zmore sam odločiti, ali bo s tabo, ga v to nima smisla siliti ali pa bog ne daj ne vem kako dolgo čakati. Ima pa vsak svoj časovni limit, razumljivo, zato nimamo biti kaj preveč jezni na druge, če se ne uspejo zbližati, treba je iti naprej in poiskati to, kar želimo kje drugje z zavedanjem, da smo storili prav.
[/quote]

Lep odgovor, z izjemo tistega, da se boji bližine ali da ne bi bil dovolj dober zanjo … To ne obstaja, to je samo slab izgovor nesrečno zaljubljenih. V resnici je razdaljo ohranjal, da mu ne bi mogla očitati zavajanja, hkrati pa je ostajal dovolj blizu, da jo je imel na razpolago. Koštalo ga ni nič, lahko bi mu pa prišla zelo prav.

Iskreno upam, da se boš temu zapisu tukaj nekoč samo bridko nasmihala. Ker če se ne boš, pomeni, da se nisi nič naučila, da nisi dozorela in da sploh ne veš, kaj je ljubezen, temveč raje čas tratiš za neke iluzije in ljudi, ki te imajo samo za rezervno gumo.
(Seveda ti je okolica pritrjevala, da sta za skupaj, me pa res zanima, kdo bi ti v obraz upal reči, da pozabi, ker to niti slučajno ni to. Upam, da ste vsi skupaj še zelo mladi.)
[/quote]

Herotica, hvala za kritiko, ki jo sprejmem!
Nisem tako zelo mlada, to je žalostno.
Iz moje iluzije, ker sem vedno mislila, da je med nama nekaj posebnega, je sedaj stanje tako, kot je.
Ponavadi s tem, da razmišljam razumsko nimam problemov, na koncu koncev res prekinila par vez (2), ko sem videla, koliko je ura in da to ni to.
Le v tem primeru, z njim, mi možgani odpovedo…
Drugače so iz družbe vpleteni v ta najin cirkus že od vsega začetka.
Smo imeli na temo “naju” kup pogovorov, tudi v večini se strinjajo, da sva si preveč različna, ampak ker noben od naju ni bil ravnodušen in ker (moje mnenje) so se tega cirkusa že vsi pošteno najedli, so nekako upali, da vsaj poizkusiva, da vidiva kako bi peljala dalje.
Imam pa eno vprašanje oziroma bi te prosila za nasvet…ker mi očitno vsa pamet odpove, ko je treba vklopiti ego in razum, kaj narediti v primeru, da se srečava?
Namreč, moj bes in vsa jeza, razočaranje in bolečina sega do Triglava in nazaj in ko sem v opisanem stanju, se ne znam razumsko obnašati…predlog?

Seveda ti ni želel najboljše, če bi ti, bi bil vesel zate in te vprašal, kako se imaš z drugimi in ne bi bil slabe volje, ker hodiš z drugimi. Želel je najboljše zase, da si še njemu vedno na razpolago, to je želel.
Očitno pa se preveč boji bližine ali pa spoznanja, da morda ne bi bil dovolj dober zate ali celo ti zanj, zato se je ves čas odmikal in ostajal na varni razdalji. Podobno je pri avtorju teme. Če se človek ne zmore sam odločiti, ali bo s tabo, ga v to nima smisla siliti ali pa bog ne daj ne vem kako dolgo čakati. Ima pa vsak svoj časovni limit, razumljivo, zato nimamo biti kaj preveč jezni na druge, če se ne uspejo zbližati, treba je iti naprej in poiskati to, kar želimo kje drugje z zavedanjem, da smo storili prav.
[/quote]

Marko…probleme z bližino sem tudi sama pripisovala temu, da se vrtiva v krogu že nekaj časa.
Ker ima neke probleme v družini (odtujen oče), posesivno mati (nobena ni za njega dobra, niti jaz ne..), kup preprek v glavi (nesamozavesten), non stop išče neke potrditve v drugih, sem mu pustila čas. In ga razumela. Spodbujala..ni da ni.. dokler…
Ni oko vrgel na drugo. Takrat sem doživela popolno razočaranje. V vseh pogledih.
Problemi z bližino so le izgovor za tistega, ki mu v tistem trenutku to pride prav. Za osebo, s katero ne bi bil.
Ko to pišem, me boli zelo, ampak je resnično.

Marko…probleme z bližino sem tudi sama pripisovala temu, da se vrtiva v krogu že nekaj časa.
Ker ima neke probleme v družini (odtujen oče), posesivno mati (nobena ni za njega dobra, niti jaz ne..), kup preprek v glavi (nesamozavesten), non stop išče neke potrditve v drugih, sem mu pustila čas. In ga razumela. Spodbujala..ni da ni.. dokler…
Ni oko vrgel na drugo. Takrat sem doživela popolno razočaranje. V vseh pogledih.
Problemi z bližino so le izgovor za tistega, ki mu v tistem trenutku to pride prav. Za osebo, s katero ne bi bil.
Ko to pišem, me boli zelo, ampak je resnično.
[/quote]

Saj on verjetno ni uporabljal izgovora, da ima strah ali pa težave z bližino, niti se tega ni zavedal, zato to težko imenujemo izgovor, bolj razlog, da stvari lažje razumemo kot opazovalci. Je pa res, da so to verjetno dogaja takrat, ko smo v stiku z osebo, za katero nismo 100%, da bi ji lahko posvetili svoje življenje, bodisi se ne vidimo skupaj z njo, bodisi si je ne želimo vplesti preveč blizu svojega življenja in svojih težav. Temu lahko rečemo, da nismo srečali še ta prave osebe ali pa še sami nismo ta pravi, pripravljeni da nasploh kakšno osebo spustimo dovolj blizu.