Kdo je JAZ?

Že vnaprej se opravičujem za moja otroško naivna in egocentrična vprašanja, ampak me res zanima.

Kdo “je” jaz?

Če razmišljam, da je jaz skupek mojega telesa, uma in duše, je torej moja duša samo en del jaza. In ta duša je bila v prejšnjem življenju skupaj z nekim drugim telesom in umom del drugega jaza?
V bistvu me zanima tole: tisti drugi jaz je deloval v svojem telesu s svojim umom in duši prinesel sojevrste izkušnje in karmični dolg – tudi (mogoče predvsem) zaradi uma, s katerim je deloval. Življenje mene tukaj je nekako vezano na “življenje” moje duše v preteklosti in jaz “odplačujem grehe”, ki si jih je neki drugi jaz nabral v preteklosti? In tudi začrtujem pot, na katero se bo moja duša z drugim telesom in umom podala v prihodnosti?

Saj meni je tukaj in zdaj čisto dobro, ampak ljudje po vsem svetu, ki trpijo … v vojnah, brez hrane, žrtve zločinov itd… morajo to vse prenesti, ker je njihova duša v preteklosti vse to “zaslužila” v nekem drugem telesu z drugim egom?

In ali nisem potem jaz neodgovorna do človeka, ki bo “mojo” dušo gostil v prihodnosti, če ne živim povsem po duhovnih zakonih življenja? No, saj nisem nek kriminalec, ampak moj ego želi, da vsaj malo uživam tukaj in zdaj – kdaj lenarim, se kdaj predajam užitkom hrane, kdaj okrivim druge za svoje napake, si želim materialno solidnega življenja ipd.

Ali ni to “krivično”? Oziroma ali je potemtakem jaz samo moja duša? Edino v tem primeru lahko to razumem.
Samo kaj je potem telo in um?

Ali pa sem čisto preveč ego, da bi vse to lahko razumela v tem trenutku?

Hvala za potrpežljivost!

pozdravljena ona z toliko vprašanji kot jih imam ponavadi jaz 🙂

gremo po vrsti:

1. tvoja vprašanja niso naivna, samo pač ne veš vseh odgovorov še,

2. kdo je jaz, ti težko odgovorim povsem pravilno (počakaj na odgovor igorja), vendar pa jaz to smatram (moj ego seveda) da je jaz, moja bit, moja duša, moje srce…karkor koli to poimenuješ.

3. po zgoraj napisanem stavku jaz ni ego in ni skupek vsega kar si napisala, temveč je samo Bog, v bistvu,

4. duša je samo ena in edina, ki pa je bila v drugem telesu in je imela povsem drug ego,

5. po filozofiji, katero se jaz učim od svojega učitelja, ta pa od svojega itd. je tako da odplačuješ na nek način svoje prejšnje grehe, da, vendar ne nujno iz prejšnjih življenj, eni jih tudi od tega življenja, ki ga zdaj živijo, to pa lahko vidiš po tem kar vse doživijo slabega in dobrega (česa je več)

6. na to vprašanje je odgovor da, vplivaš na prihodnja življenja (vsaj jaz sem takega mnenja),

7. duša si tega ni zaslužila…samo ego je naredil določene stvari, ki so bile krute in treba je pač videti da ni prav delati slabo in če to pomeni, da je edini način da se to vidi tak da trpiš, potem pač trpiš (a ni edini, so še druge možnosti tudi),

8. ja, ti si absolutno ODGOVORNA za svoje življenje tu in zdaj.

9. nič ni narobe če kdaj tudi uživaš ali če uživaš ves čas, saj zato je bog dal užitek, se ti ne zdi?

10. ne vem kje je tu kaj krivičnega, vse je tako kot mora biti, popolno…

11. jaz je duša, da. (moje mišljenje),

12. telo je tisto kar vidiš ko pogledaš v ogledalo, um so tvoji možgani, če tako rečem, vse kar misliš, načrtuješ, ego mu tudi eni rečejo, sam men ta ime ni všeč, um je pač um (raz-um), potrebujemo ga, brez njega bi bili brez-umni…kako to zgleda pa lahko vidiš če greš malo v Polje pogledat v bolnico…jaz si ne bi želela tja niti pod razno ne…imam raje že potem visok ego, ki hlasta po tem, da se mu želje uresničijo, ki si želi, ki čuti, ki ljubi užitke itd.
menim, da če nikogar s tem ne prizadaneš, s tem ni nič narobe…kvečjemu je lepo. in zakaj se ne bi imeli tudi lepo, medtem ko se naša dušica tudi tako kaj nauči?….

upam, da sem kaj razjasnila, drugače pa bo sigurno priskočil modelator na pomoč…

pa oglasi se še kaj, všeč mi je, če kdo upa veliko vprašat… 🙂 to pomeni da misli… 🙂
to pa nikoli ni slabo…
dokler so misli pozitivne.

LP
pikica

Ko se zavemo pomena svojega nastanka, obstoja in nehanja, se zavemo rezlike med “jaz” in “Višji jaz”. Nedavno sem v neki drugi rubriki zapisal misel, ki me je obšla v eni od meditacij:

Školjka s filtracijo vode, iz katere pridobiva hranljive snovi, pridobi mokroskopsko majhen inkrement in ga nato leta dolgo oblaga z izločki svojih žlez tako, da s časom iz tega nastane čudovit biser. Vendar ta biser še vedno ni doživel svoje izpolnitve, dokler ne zasije v vsej svoji svetlobi, barvah in veličini na neki roki ali na nekam vratu. Šele v tem trenutku školjka živi, doseže svoj namen in poslanstvo.

Ko duša, ki je prebivala v mnogih bitjih zažari v prav taki svetlobi, se združi s svojo komplemetarno dušo, ko steče vitalna energija in se ta duša poda v Nirvano, takrat šele zaživiš, takrat je izpolnjen namen tvojega obstoja. Zaživiš skozi biser svoje duše, ki je bila mnoga tisočletja gost v telesih malih jazov.

Vse dokler smo prepričani, da živimo zato, da izpolnjujemo želje in zahteve svojega uma, malega jaza, seveda ne moremo razumeti, pa tudi sprejeti ne, da smo samo školjka, ki dela biser. Bolj, kot je razvit naš um, torej naš ego, višje so predstave o pomembnosti tega malega jaza, školjke z umom in snovnim telesom. To je, kot predstava, da živimo zato, da jemo. Ne ne, jemo zato, da živimo. Vse te zmote, ki jih imenujem izprijenosti svojega uma, lahko premagamo s pravilnim ravnanjem in tako dosežemo življenje, kot biser.

Na neki stopnji razvoja zavesti tudi um to spozna in začne sodelovati z Duhom. Brez uma bi bilo bivanje Duše v telesu nemogoče, brez Duše pa bi bil obstoj uma in telesa brez pomena. Ko dvignemo svojo zavest in uskladimo delovanje svojega uma, Duha in telesa, je pot do bisera zelo kratka…..

Zamislite si praznost življenja politika, tajkuna, samodržca, tirana, požeruha itd., ko spozna to nepomembnost svojega življenja in praznino svojega bivanja. Na ta svet smo prišli “goloriti” in zapistili ga bomo “goloriti”. Če smo vmes ustvarili biser ali samo izločke ostankov svoje prehrane, pa je odvisno samo od nas samih, od našega zavedanja pomena bivanja in od intenzivnosti našega iskanja……