V službi sem povedala po nuhalni, staršem pa nekaj tednov prej.

Doma takoj ,ostalim malo kasneje. Do nuhalne nismo uspeli počakati.

Sama sem vsaj do prvega pregleda želela obdržati zase (čeprav sem svojega srečkota komaj prepričala, da ni kar takoj obesil na tavelik zvon). Ampak ker se doma tako dobro razumemo, nikomur niti na pamet ni padlo, da sva kaj zamolčala (pa zavračala alkohol in stokrat prala solato z vrta itd.) in mi jih je bilo kar žal… zato sva rekla, da bova vseeno ob naslednjem obisku povedala. Pa nas je prehitel SS. In nisva povedala niti tega.

Na srečo je minilo nekaj časa do nekega bolj direktnega vprašanja, kaj še vendar čakava. In potem je samo še lilo iz moje face. Drugič, če bo ratalo, bom najbrž doma povedala kar takoj, ker čutim, da je prav tako – karkoli se potem zgodi. V službi pa po nuhalni.

Pri meni je bilo tako, da sem želela molčati do nuhalne, ampak žal se le ta ni zgodila, ker je prej prišlo do SS 🙁 danes mi ni žal, da sem bila tiho in tudi za splav doma nisem povedala; ve le nekaj najtesnejših prijateljic, ki mi stojijo ob strani…

Me je pa zaslišala šefica, ki me je videla da sem po bolniški prišla vsa bleda v službo in me je prav presenetila, ko je rekla da naj pač dam službo na stran in da mora bit otroček, če ponovno zanosim, na prvem mestu 🙂

Naslednič bom prav zaradi izkušnje s SS skrivnost obdržala zase do nuhalne, edino šefici bom povedala prej, da bo začela razporejati moje delo.

medva sva povedala njegovim staršem po prvem pregledu, nekje 2 mesec-ker so bili pač svi na kupu takrat, mojim pa kak mesec pozneje ker jih vidim samo enkrat mesečno in se mi je zdelo veselo novico lepo povedat iz oči v oči 🙂 so bili pa vsi zelo navdušeni 🙂

V sluzbi sem povedala ta teden in moram rect, da mi je slo kar tezko z jezika. Nikakor nisem nasla pravega trenutka, ampak morala pa sem povedati, ker sedaj spet nimam vseh sefov na kupu. Tako da je to za mano, bilo je celo bolje od pricakovanega. Vsi so mi cestitalli, sefica pa je rekla .. “kdaj pa bos imela otroke, ce ne sedaj” in je prav prijetno presenetila. Je pa res, da se mi ze malo pozna, sploh ker sem imela prej precej raven trebuh in je bil res ze zadnji cas. Pri prvi nosecnosti v drugi sluzbi mi ni bilo potrebno povedati, ker so one prej ugotovile oz. ugotavljale od mene – sem imela pa precej zakomplicirano vse skupaj, saj sem bila med nosecnostjo (cisto na zacetku) na operaciji na maternicnem vratu in tega nihce ni opazil, izostanek menstruacije pa je bil itak pricakovan.

Danes pa sem imela se nuhalno in je vse bp.

Večina priporoča, da se pove okrog 13, 14 tedna… vendar sem jaz malo drugačnega mnenja. osebno imam doma take razmere, da so mi starši in svojci v oporo in jim nikakor nisem mogla zamolčat nosečnosti. Če se kaj zgodi, pa itak zvejo. Splav je najpogostejši nekje do 12 – 14 tedna, pa tudi izvid nuhalne je včasih slab, tako da…A ni boljše, da vejo takoj, ti stojijo ob strani,… No kolegom pa tudi jaz še nisem povedala, ker me je groza tistih spačenih obrazov in odprtih ust, če se ti kaj zgodi… Ampak za to je kriva družba. Splav je pogosta reč in ne vem zakaj to družba sprejema kot nek tabu, kot nekaj najgroznejšega na svetu… Tudi jaz imam rizično nosečnost, vendar sem razčistila sama s sabo in o mojih težavah povedala tako strašem, kot v službi in ožjim kolegom. Nekateri so imeli dolge obraze, ja. ” A res” , “Fak”, “Štala”, “Groza”… Potem pa zvem, da jih je vsaj polovoca od teh že kdaj imelo splav… Tako da… ta družba je … samo igranje, blefiranje.
Ni mi jasno zakaj se dela tak tabu iz splava. Prav zaradi družbe je tudi nosečnica obremenjena. Ob splavu je logično vsaki težko, ampak… dosti lažje bi to prebrodile, če bi bila družba bolj odprta.
Splav je tabu in na spremembi tega bi bilo potrebno delat! Jaz se že borim!

Midva še nisva, čakam na prvi pregled, ki bo drug teden, potem se bova odločila, a že poveva a še ne. Se mi pa zdi,da prav dolgo ne bova več mogla skrivat, ker se mi že zdaj pozna (konec 7. t, tak čudno špičast trebuh), čeprav sem bila in sem še kar naprej napihnjena. Ampak imam tak občutek, kot da me vsi kar nekaj čudno opazujejo in da me bodo pogruntali, ne vem, a se mi samo zdi a je res.

Fantu sem povedala po enem mesecu, v službi po štirih mesecih, domačim pa nekje v petem mesecu.

pri nas je bilo tako, da sem najprej seveda izvedela novica jaz prva:), kasneje pa je sledila še prijateljica, ki me je takoj pogruntala. moj je izvedel šele pri 10 tednih nosečnosti, ker sem ga želela presenetiti za rojstni da. izvedel je tudi oče v 12 tednu, ko je bilo potrjeno da je vse ok, vsi ostali pa so izvedeli, ko se mi je trebušček začel videt tako da ni bilo treba nikomur nič povedat. se mi pa to zdi stavr vsakega posameznika, vendar tudi stvar staršev, da imata eko lepo skrivnost zase, pa tudi starši da vedo, za ostale pa je vseeno,saj bodo slej ko prej tako pogruntali. v službi so izvedeli ko sem bila že skoraj 6 mesecev noseča, ker je bil trebušček napet. ni se mi pa zdelo smiselno vsakemu razlagat. to je moje mnenje. je pa res da bi pa v primeru slabosti in slabega počutja morala ovedati prej, tako pa sem imela srečo in sem celo nosečnost prenašala brez težav.

lep sončen dan in zdrave bebike!

midva sva povedala po prvem pregledu pri ginekologinji…njegova mama je bla šokirana…kr obstala je pol k je k sebi pršla se je pa sm še smejala. oče se je usedu na stol pa je sm reku nono bom pač prvi vnuk, moji so pa kr skakal od sreče. vsak po svoje 🙂

Jaz pa ne morem verjeti, da lahko tako dolgo skrivate! 6 mesecev!! Meni se že pri dveh mesecih tako pozna, da vsi pogruntajo (no, vsaj najbližji). Zdaj v četrti nosečnosti je sodelavec pogruntal, ko sem bila v šestem tednu. Ni šans, da bi lahko skrivala. Razen, če bi nenadoma začela nositi vrečasta oblačila, ampak potem bi jim bilo pa itak sumljivo. Sploh pa, zakaj bi človek tako lepo stvar sploh skrival? A ni lepše, če jo z vsemi deliš? Če pa gre kaj narobe, je pa tudi bolje, da ti svoje žalosti ni treba skrivati, ampak ti lahko stojijo vsi ob strani.

Tudi jaz imam podobno izkužnjo kot ti…Sama sem bila zaposlena v družinskem podjetju z tremi šefi…, no sem zbrala pogum,jih spravila vse tri na kup in enostavno rekla: Nekaj vam imam za povedat, sem pa noseča…..so bili pa veseli…pač sej sem jim povedala dovolj zgodaj, tajko da sem lahko začela novo uvajat na delo…tko da ničl ne skrbi…:)))