Kdaj šivanje?
Čisto odvisno od tega, ali je zdravnik na razpolago ali ne. Jaz sem na šivanje čakala pol ure, ker je imel ravno en carski rez. Kako je bilo pri drugih ne vem. Me pa samo šivanje ni nič bolelo, ker sem dobila že prej nekaj proti bolečinam. Boli v bistvu kasneje, najhuje peti in šesti dan (vsaj pri meni je bilo tako).
Z.
Zelo kmalu po porodu- ni nujno da si nsploh pretrgana ali da ti presredek prerežejo. Mene niso, pa je bil prvi porod, niti si nisemj presredek masirala ali kaj takega, je pa res da sem včasih ( nekajkrta na teden po par minut) delala Keglove vaje.
Nekatere to – šivanje malo čutijo, ene manj, druge bolj, nekatere nič. je bolj zoprno baje po porodu ker peče ko greš lulat, težko sediš, vendar je spet kakor pri kateri, pri enih dva dni pri enih 14.
Mene so pri prvem porodu zašili v popolni narkozi, v katero so me dali zaradi iztipanja posteljice, zato samega šivanja nisem čutila, pač pa je tisti, ki je šival, v maternici pozabil gazo, ki mi je padla ven naslednji dan. Posledice šivanja pa sem zelo dobro čutila kasneje, saj se mesec dni nisem mogla vsesti, šivi pa me včasih skelijo še zdaj, po štirih letih in pol, in eno leto po drugem porodu, pri katerem pa nisem bila šivana. Mislim, da zdaj veliko bolj pazijo na presredek, kot tedaj, ko so kar po inerciji vsako prerezali.
Lahek porod in brez šivov.
Karin K.
Nisem (še) noseča, samo iščem informacije, a po vseh teh podatkih bom raje trikrat premislila! 🙂
Ja, saj vem, da je sam porod ponavadi še stokrat hujši, zato se ga pa neznosno bojim in se mu bom najbrž izognila, čeprav je po eni strani morda škoda, saj so eni porodi baje precej lahki. A stvar je v tem, da žal nikoli ne moreš vnaprej vedeti, kakšen bo tvoj! Vsi ti filmi, dokumentarci itd. so me pošteno prestrašili oziroma me strašijo že celo življenje, tu in tam kaj vprašam na tem forumu in ugotovim, da je res tako grozno, kot sem si predstavljala! 🙂 Danes so npr. v enem dokumentarcu na Tv Slo (oddaja o dvojčih, se mi zdi, tudi o siamskih je bilo – zelo kruti prizori!) pokazali žensko po carskem rezu, kako je vsa “razmesarjena” ležala na mizi in se smehljala – ne morem si predstavljat, kako je to, da te pri živi zavesti tako razmesarijo, ti pa gledaš zraven, in niti pod narkozo ni bila… Grozno!
Mojca!
Pozabi na vse!!! Vsaka ženska porod spremlja na svoj način. Lahko se zgodi, da bo pri tebi vse drugače. Naj bo kakorkoli, pa boš na vse pozabila, ko boš v naročju imela svojo “štručko”!
Razumljivo, da te je strah, zato sprašuj in zahtevaj odgvovore pa naj bo to pri ginekologu, porodnišnici ali drugje. Kajti nevednost nam daje občutek strahu, ko pa ti bo marsikaj jasno, te tudi strah ne bo preveč.
Uživaj v svojem življenju in tudi takrat, ko boš ugotovila, da si noseča. Ne premišljuj kaj se lahko vse zgodi, misli pozitivno in potem boš videla, da je življenje, nosečnost, porod in materinstvo nekaj lepega in noben bav bav, kot misliš sedaj.
Glavo pokonci !
p.s. Glede šivanja pa tole: Ko so mene šivali, sem imela pri sebi otročka in lahko bi me celo “prešili”,pa ne bi nič čutila, kajti bila sem vendar s svojo dojenčico!!!
Mojca!
Se popolnoma strinjam z Doris!
Moja izkušnja z šivajem, ni bila huda, damo šivanje me sploh ni bolelo!
Glede poroda pa tako, sem imela težji porod, vendar te bolečine v spominu ni več, ko se spomnim na porod. V mislih imam le mojo deklico, ki so mi jo takoj položili k meni! Ta občutek, Mojca; odtehta vse! Za to malo bitjece, bi še enkrat dala vse skozi!
Seveda je bilo tudi mene strah poroda, vendar sem sklenila, da bom na to gledala z optimizmom, pozitivno!
Jaz mislim, da ti še nisi pripravljena na materinstvo, ko boš, potem ne boš več tako “črno” gledala na to!
Toliko lepih trenutkov te spremlja od samega spočetja in seveda še naprej, ko se otrok že rodi.
Informiraj se, beri…, tudi jaz mislim, da je nevednost tista, ki v nas porodi strah.
Čeprav sem imela težji porod, si želim še več otrok.
lp, Saša
Glede porodov, ki ji gledamo v filmih bi ti rekla takole, da tam zelo pretiravajo. Jaz sem rodila dvakrat pa nikoli nisem vpila tako kot to počnejo v filmih, pa tudi nobene druge nisem slišala. Obakrat sem bila šivana; prvič je bolelo, drugič pa ne. Svetujem ti da prebereš, še kakšno pozitivno izkušnjo glede poroda. Ena je opisana v aprilski številki Moj malček, pa še kakšna bi se našla. Porod pač boli, kakšno manj, drugo bolj, ampak to se takoj pozabi. Zaradi tega se nikar ne odpovej materinstvu, ker to je vsaj zame največja sreča na svetu.
Drage mamice, najlepša hvala za spodbudne in pozitivne misli! No, če me bo še kdaj kaj zanimalo, vem, na koga se lahko obrnem! 🙂 (se mi zdi, da tukaj človek dobi dosti bolj življenske informacije in odgovore, kot pa npr. na hitrih rutinskih pregledih, ali v filmih, polnih pretiravanja, kot ste pravilno napisale…).
Lep pozdrav, Mojca