Stara sem malo pod štirideset, intelektualka, dobro mateialno situirana. Poročila sem se pozno, brez več izkušenj z moškimi. Verjela sem mu. Znal je govoriti. Prišel je denar, veliko denarja. Pomagala sem mu. Potem je postal menedžer. Saj veste, sestanki, službene večerje, odsotnost zaradi jadranja s poslovnimi partnerji… Jaz pa sama z dvema malima (razlika v letih med njima minimalna možna). Skrbela sem za dom, otroke, se izobraževala… Bila sem pa tudi čistilka, služkinja….na trenutke precej nezadovoljna. Odšel je. Bila je lepa in mlada. Varal me je že v nosečnosti.

Zdaj sem ločena že pet let. Sprva sem začutila neko olajšanje, neko zadovoljstvo, da si bom odslej sama kreirala življenje. V službi sem napredovala, postala sem pozitivist. Doma nisem bila več čistilka, za to sem najela drugo osebo. Končno sem dala nekaj nase in sem se počutila dobro. To je trajalo približno tri leta.

Problem pa je v tem, da se zdaj v moji glavi kar naprej pojavlja mož, ki je odšel. Kar naprej se sprašujem, kako bi pa bilo, če jaz ne bi tako, oziroma, če bi jaz to lahko, bi potem on…

On me redno kliče, saj veste zaradi otrok. Jaz sem prijazna z njim, do takrat, ko sem lahko. Ko pa mi pove, da zdaj sexa kar tako malo za šport, se mi pa zagnusi. Nima resne zveze. Še vedno se giblje v krogu poslovnih ljudi z veliko denarja. Poleg so tudi ženske. Živi nekako mladostniško življenje, pa je tudi on blizu štirideset. Veliko pije. Ko je pijan se tudi pretepa. Do mene je poniževalen in mi govori, da ga jaz ponižujem. Res ga težko spoštujem, čeprav si kar naprej govorim “dobro se povrne”. Zato se v trenutkih z njim trudim biti dobra, a vedno ne morem (ko ga kličejo ljubice,…). Še vedno sem ljubusumna.

V teh petih letih sem odmislila moške v smislu moškosti, čeprav si želim nekoga, da bi mi vsaj malo izrazil kakšno spoštovanje, da bi malo verjela, da sem ženska. Nisem pripravljena na drugo razmerje z moškim, ki ni oče mojih otrok. Mlajši sin je zdaj star pet let. Ker nimam nobene babice ali druge varuške, sem se morala velikim aktivnostim odreči v korist otrok. Zelo rada se ukvarjam s športom, a nisem mogla pustit zvečer otroka sama… To je vedel tudi on in mu je pasalo tako. Pravi, da ne bo prenes

Vem, da je drugačen od mene, čeprav mi kar naprej govori, da bi se še vrnil k nam. Ko ga vprašam kako bi to zgledalo, pa reče, biznisu bi se že mogla prilagodit, saj bi bil potem denar od vseh. Prej pa nikoli ni bil.

Do otrok je po sistemu, da jim vse kupi. Otrokom je to všeč. Da bi jih kaj naučil, to pa je že preveč energije.

Z otroci smo bili za tri dni v hribih. Z otroci smo se imeli res lepo, a manjkal je oče. Ob mojem dovoljenju nas je prišel zadnji dan obiskat. Pa saj je še kar bilo, ko ne bi bilo tega prekletega mobitela, ki ga je treba skrbno skrivat pred mano,…. ko ne bi srečali prijatle in se je bilo treba napit, potem pa zahtevat sex ali pa ustrahovat. Spolno me še privlači, a ob bolečinah, ki sem jih doživela, bi morala gradit na čisto drugih rečeh. On pa to ne bo. Raje bo prekalkuliral, kaj bo on najbolje iz tega potegnil.

Kar naprej si govorim, če bi jaz bila čisto ponižna in bi delala vse “z ljubeznijo”, bi mi lahko bili spet družina, ki jo tako pogrešam. Pa se sprašujem, če bi bila psihično sposobna “delat vse z ljubeznijo”.

Na trenutke kaže kako mu je hudo, kako bi bil rad spet z nami. Ne začuti pa potrebe po spreminjanju svojega načina življenja.

Saj vem, ugotovili boste, da se ne spoštujem. Pomagajte mi. Na zunaj dajem videz samozavestne in močne ženske.

Če ima katera podobne izkušnje, bom res vesela njenega nasveta.

Ločena,

saj že vse veš, rabiš samo še malo podpore in vspodbudne besede, pa naj bo od kogarkoli že.

Rada bi bila z njim, veže vaju ogromno stvari, ki jih sedaj pogrešaš, ampak vaju tudi ogromno stvari razdružuje in to so stvari, ki bodo uničile še to, kar je ostalo, torej zelo dobro veš, da ne smeš nikoli več v nobeno razmerje z njim, razen srečanja zaradi otrok.

Samota je huda stvar, bolj kot vsa bolečina na svetu boli to, da nimamo nikogar, da smo sami. Vendar lahko veliko k temu pripomoremo sami. Ali imamo koga ali pa smo brez, dejstvo, ki ga veš, je samo to, da z bivšim možem ne smeš imeti nič več.

Sedaj ko to veva, greva lahko naprej. Odločiš se in nadaljuješ, bolj ko boš zadovoljna sama pri sebi in manj ko boš iskala drugegaq, prej ga boš našla in bo prišel. Nič zato, če se jih bo kar nekaj zvrstilo, samo nikar takoj na prvega. Naučila si se živeti in to, da si sposobna sama vse urediti nadaljuj tudi naprej, če pa slučajno še kdo pride, bo pa toliko lepše.

veš katere ženske imajo moški najraje?? Zadovoljne ženske. isto velja tudi obratno. Bolj ko boš zadovoljna sama s sabo in s svojim življenjem, bolj sse ti bo to poznalo na obrazu in v energiji, bolj boš privlačila vse ljudi okoli sebe.

Tako tečejo naši tokokrogi. Kaj naj ti še svetujem, razen, da rabiš neko aktivnost, da se zamotiš z nečim kar bi te osrečevalo in energetsko napolnilo. Ali je to šport, fitnes, kolesarjenje, štrikanje, igranje igric, izleti, hoja v hribe ali v kino, karkoli samo da nekaj narediš zase. praviš, da varstvo ne bi smel biti problem, lahko pa greš nekam in počneš nekaj tudi z svojimi otroci.
Nikoli pa ne dajaj občutka, da si nobenega ne želiš, ali pa da nočeš nobene moške bljižine, kajti to zavrtost in blokado bodo čutili vsi okoli tebe in še tisti, ki bi se ti pribljižal se bo ustrašil.

ko bi mi vedeli, koliko poti odpira resnica o našem življenju. Zakaj? ker s tem damo vedeti, da se svojega življenja ne bojimo. Torej le delaj tako naprej, če pa ne veš kaj in kako, lahko pa tudi koga pokličeš na kavico pa greš in govoriš kar tja v tri dni. :))

veliko sreče in le pogumno naprej,

primož

Tudi jaz sem locena. Imam dva otroka. Ze 3 leta smo sami. Z ocetom imata otroka redne stike.
Jaz sem potrebovala skoraj 2 leti, da sem prebolela – oz. bolje receno predelala. Na zacetku sem se milijonkrat vprasala, ali bi bilo pa drugace, ce bi jaz veckrat oblekla cipkasto perilo, veckrat skuhala dobro juhico, veckrat bila prijazna itd. Tole je malo karikirano, da se razumemo.

Dokler nisem dojela nekaj pomembnega – vse to ne bi pomagalo NIC. To da je sel od druzine (sicer sem ga jaz postavila pred vrata) je bila njegova ODLOCITEV. Sel od druzine – v smislu varanja. S tem ko me je varal, se je odrekel druzini, to je bila njegova odlocitev – SEL JE OD DRUZINE. Na prvem mestu ni bila vec druzina, ampak on sam. Vazne so prioritete. Ce imas otroke, druzino, so prioritete jasne. On se je pac odlocil drugace. Jaz tega ne bi mogla spremeniti. Z nicemer. Poskusala sem se pogovoriti milijonkrat, ga vabila k strokovnjakom, druge stvari. Pa nic. On se je ze zdavnaj sam odlocil(nezavedno) v svoji glavi (zato je tudi varal), da bo “sel od druzine”. Se sam ni razumel (mislim, da se zdaj ne razume) kaj se mu je dogajalo. Seveda ni imel jajc, da bi sam povedal da bi rad odsel. Cakal je toliko casa, dokler ga jaz nisem postavila pred vrata.

Hocem reci, nic ne bi bilo drugace. Nic se ne bi spremenilo. Ok, obstaja majhna moznost, da bi se spremenil, ce bi intenzivno delal na sebi – hodil na terapije, se poglabljal vase, bil pripravljen na rast, bil pripravljen garati na odnosu. Seveda bi se za to tudi moral ODLOCITI! Iz povedanega dvomim, da je on na to pripravljen, zrel.
Cimprej ga pospravi kot moskega, s katerim bi zelela biti, vedno pa ga bos imela kot oceta svojih otrok. In ukvarjaj se z njim samo v zvezi s tem.

Ti pa si raje najdi hobije, ki so ti blizu – pa ceprav je to klepet s prijateljicami. In odpri se do novih, drugih ljudi. Presenecena bos, ko bos spoznala, koliko je vseeno se prijaznih, cednih, zrelih, SAMSKIH moskih na tem svetu. Daj jim sanso!

Vse dobro!

Praviš, da si intelektualka. Verjamem. Ampak tvoje početje pa ni povsem v skladu s tem. Ne razumem čisto kaj imata s tvojim bivšim, namreč ali še sexata ali ne. Ampak sploh nima veze. Ker te pač on noče in mu prideš prav samo tako, za spotoma (pa še takrat očitno mora biti pijan), tebi pa paše zato da misliš da nisi povsem osamljena. Ne bo šlo!

Stike z njim moraš omejiti na zgolj nujno potrebne. On je oče tvojih otrok in to mora ostati ampak ni pa več tvoj mož, ni tvoj moški, ni tvoj prijatelj. Ni se ti treba ukvarjati s tem zakaj je on tak. To je njegov problem. Ti počni stvari, ki so zate okey!

Potem, če praviš da zaslužiš in najameš čistilko, pa najemi še varuško. Pet let stari otroci so že dovolj veliki, da jih lahko večer ali dva na teden prepustiš varuški. Potem pa naredi kaj zase. Telesne aktivnosti, šport in podobno zelo pomagajo – ne samo telesu ampak predvsem psihi.

In potem boš mogoče nekega dne v hribih ali pa na fitnessu, bazenu, aerobiki ali kdo ve kje srečala nekoga in… Samo takrat pa počasi.

Glede svojega moža si oči že zdavnaj odprla… Veš, da ne moreš in nočeš biti več z njim…

Zakaj si jih ne odpreš še v drugi smeri? Naredi kaj zase, druži se z ljudmi, ki jih imaš rada in ki so ti všeč. Privošči si tudi novo ljubezen.

Kot da berem svoje občutke, čeprav zgodba ni ista.
Sem sveže ločena, dva majhna otroka. Srečno ločena, kar pomeni sporazumno, pa pogosti neovirani stiki, nobenih žalitev, hvalabogu nič alkohola, otroka posluša, se pogovarja z njima…… Za razliko od tebe poskušam uživati življenje, pa tudi prej v razmerju nisem bila služkinja. Seveda videti samozavestna in močna, kaj pa drugega. Pri sebi pa žalostna.

Kje je hakeljc v mojem idealnem poločitvenem življenju?
Jaz gledam najine otroke in obseda me misel, da bi jim lahko vse prihranila, bi jim ohranila DRUŽINO, če bi vedela, kar zdaj vem, če bi naredila to ali ono drugače, če bi ga drugače poskušala pripraviti do tega, da rešujeva najino razmerje….. Ko gledam otroke, mi vsa racionalnost odpove. Samo krivda je še. In ena obupna misel, kako bi bilo lepo, če bi bili družina.

Tudi jaz sem se in se še na veliko ukvarjam z razglabljanji, kaj bi bilo drugače, če bi bila jaz………. Pred tem sem na veliko analizirala, kaj bi bilo drugače, če bi on……
Najbrž so to normalne faze – ampak da to traja tudi peto leto? Kar groza me je, kaj me še čaka.
Pri meni vse to razglabljanje o njegovem obnašanju in življenju – Ma kar ne morem razumeti, kako se nekateri ločenci obnašajo kot dvajsetletniki – glej zgornje poste. Tudi moj bivši me je vedno varal s pol mlajšimi. Zdaj si je našel tudi mlade prijatelje. – pomaga razumeti, zakaj je takšen in zakaj s takšnim ne želim biti.
Razmišljanje o meni pa mi pomaga, kakšna jaz hočem biti in ko analiziram, kaj sem naredila narobe, poskušam misliti, da mi bo to koristilo v prihodnosti. Za nazaj pa ne morem popravljati. In kot je rekla MOJKA – nič ne bi pomagalo. Četudi bi bila jaz drugačna, bi najbrž on delal po svojem starem vzorcu. On se je odločil po svoje.

Konkreten nasvet: najemi varuško, začni se ukvarjati s svojimi hobiji. Naj te on ne obvladuje več (s svojo prisotnostjo, prihodi, govorjenjem o svojem življenju in seksu). Poskušaj gledat nanj samo še kot na očeta svojih otrok = parter pri skupnem doživljenjskem projektu. Samo še skupni interesi (otroci), ne pa izmenjava kakršnihkoli čustev. Nič drugega vajinega, kot otroci. Čim manj misli, kako bi bilo, če bi bilo. Poskusi ugotoviti, zakaj si tako želiš družino. Zakaj ti to, kar ti je ostalo, ni zadosti. Tako jaz poskušam (saj ne da mi uspeva).
Oglasi se na mail, če ti lahko še kaj povem.

Hvala vsem za vzpodbudne besede in pametne nasvete. Jih večkrat preberem.

Res je predvsem to, da moram nehati misliti, kaj če bi…. zakaj je tako…. iskati vzroke v vseh mogočih kombinacijah…. Moram najti svoje veselje in zadovoljstvo kje drugje.

Mocha, nimam še toliko poguma, da bi ti poslala svoj mail.

Hvala!!!

Živjo!

Ne ga lomit, izogni se temu človeku kakor se najbolj moreš! Nima te rad, bogve če te ja kdaj imel, še za otroke mu ni kaj mar, če se vpričo njih napije! Kakšna razvalina od človeka! Nič dobrega te ne čaka z njim. Če bosta še kdaj skupaj, bo vse še za faktor slabše. Ti boš potegnila kratki konec! In otroka, ki bosta imela pred očmi očeta, ki ne zna imeti rad – kakšna slaba dediščina!

Zgraditi svoje življenje je velika umetnost in zahteva kar nekaj dela, ampak je vredno. In če si boš želela zveze, se bo našel tudi moški, ki te bo znal imeti rad!

LP

“Ločena” deloma te razumem. Prosim te, oddalji se od njega, POJDI STRAN, ker način kako se obnaša do tebe ni vreden omembe. PONIŽUJE te, daj dojami, da te ima za objekt, stvar, ki ji lahko govori kar se mu zljubi. Ne spoštuje ne.
In še nekaj ti povem: na ven res deluje kot da se ima fino – menjava ljubice, ima denar, pozicijo v službi. Dejstvo, da pa se še vedno oklepa tebe, ti lahko da vedti, da nekaj močno pogreša in sicer občutek, da ga ima nekdo rad. Zakaj pa misliš, da so ljubice z njim? Ker je “dober po srcu”? Pozabi, samo denar jih zanima. In tega se on prekleto dobro zaveda.

Svojim otrokom si vzor. Od tebe se bodo veliko naučili. Kaj želiš, da so mnenja, da se mora ženska moškemu podrejati ali mu pokazati, da je močna? Sama pri sebi razčisti kako želiš, da gledajo nate.