Lepo pozdravljeni.

Moj problem je v tem, da se prenajedam. To traja že pet let, trenutno sem stara 21 let. Vseh teh 5 let je bilo tako, da sem nekaj dni metala hrano vase, potem pa hujšala da sem izgubila pridobljene kilograme. Imela sem kontrolo nad mojo telesno težo. Zadnja dva meseca pa samo jem in jem in jem in jem. Ne morem se ustaviti. To je edino veselje v mojem življenju. Že zvečer preden grem spat, razmišljam kaj bom jedla naslednji dan, izbiram si okuse, ki bi me naredili bolj veselo, mi popestrili dan. Ne vem v čem tiči razlog da se prenajedam. Verjetno v tem, da sem nesamozavestna, z zelo nizko samopodobo, počutim se tudi ničvredna. Ne vem. Velikokrat sem si že rekla, da moram temu narediti konec: da sem 21-letna odrasla ženska s svojimi odgovornostmi in da tega pač ne morem več počet, da se moram vzet v roke. To “zdravljenje” traja 2, največ 3 dni, potem pa se vse spet začne. Ne vem kaj storiti, kajti hrana je moj edini smisel v mojem življenju. Če pomislim da bi hujšala, me ob tej misli popade tesnoba, ker vem kako se počutim, če sm 2 dni na dieti: prazno, samo, predvsem zelo prazno. Pogrešam nek smisel v mojem življenju, sploh ne občutim več tistega veselja, ki sem ga nekoč. Prazna sem.

Poizkusite najti strokovno pomoč za svoje težave. Zdravnik psihiater bo tudi ocenil, če gre morda za sočasno depresivno motnjo, ki se je razvila ob dalj časa potekajoči bulimiji. Z njim se lahko pogovorite tudi sicer o ev. potrebi po medikamentoznem zdravljenju. Antidepresivi so dokazano učinkoviti tudi v zmanjševanju napadov basanja s hrano.
Sicer pa v razmislek izkušnje z zdravljenjem bulimije: konec dni stradanja in odločitev za redno hranjenje v petih dnevnih obrokih večinoma bistveno zmanjša potrebo po basanju. Ob rednem primernem hranjenju ne pride do dviga teže, čeprav se sliši dokaj neverjetno. Potem pa pride na vrsto tudi razčiščenje stvari v našem mišljenju, ki jih omenjate sami: od samopodobe do občutka nervrednosti, ki jih je potrebno (najlažje ) v kognitivni terapiji urediti in usmeriti v podpiranje zdravja in ne bolezni.
Pot ven je, čeprav ni najlažja. Kar pogumno,

M Anderluh

Draga moja, popolnoma te razumem, sama imam podobne težave, če želiš mi lahko pišeš na [email protected].

Sicer pa ti želim veliko volje in moči, da bi to premagala!

Živjo,
Kot, da bi poslušala sama sebe… Sicer imam nekaj let več sedaj kot ti. Začelo se je pa točno tako, kot opisuješ ti. In to je tako strašno mučenje, ki ga marsikdo sploh ne more razumeti.
Pri meni se je to nadaljevalo še v bulimijo in anoreksijo in še večji brezizhodni položaj.
Mislim, da še najbolje pomaga, če se vključiš v kakšno intezivno skupino, kjer so dekleta s podobnimi težavami. In da iščeš pomoč tako in drugačno, dokler ne najdeš tisto, kar ti bo “sedlo” in za kar boš imela občutek da ti bo pomagalo in dalo malo upanja ter veselja.
Meni ni nikoli pomagalo, če mi je nekdo svetoval pet obrokov na dan in malo rekreacije. Oziroma, če sem si to nalogo sama zadala. To je vse skupaj samo še poslabšalo. Še več je bilo potem neuspelih poizkusov.
Nevem… to je samo moje mnenje in izkušnje.
LP, A.

Kje pa obstajajo kakšne take skupine, kjer bi se srečevale punce s takimi problemi? (V Ljubljani)

Organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja:

OA – OVEREATERS ANONYMOUS, Slovenska skupnost,
P.P. 4244, 1001 LJUBLJANA.
E-mail: [email protected]. Spletna stran: http://www.geocities.com/oaslo

ŽENSKA SVETOVALNICA Miklošičeva 14, Ljubljana tel.: (01) 434-72-61 (http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si)

MUZA, Svetovalnica za motnje hranjenja.
Kongresni trg 1 (Kazina), 1000 LJUBLJANA Tel: (01) 425-03-38, ob sredah in četrtkih med 13. in 14. uro.
E-mail: [email protected].

ZAVOD PU,
Ul stare pravde 2, 1000 LJUBLJANA. Tel: 282-10-87.
E-mail: [email protected].

KLINIČNI ODDELEK ZA MENTALNO ZDRAVJE, Enota za zdravljenje motenj hranjenja,
Zaloška 29, 1000 LJUBLJANA Tel: (01) 587-49-49

POLIKLINIKA. CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNO PSIHIATRIČNO OBRAVNAVO,
Njegoševa 4, Ljubljana. Tel.: 01 231-59-90.

Pogumno! Splača se!