kdaj se otrok lahko sam igra na igrišču
Živjo,
naš 5 letnik bi stalno bil na igrišču (od našega bloka). Nikoli nima dovolj, niti če je 2-3 ure. Večkrat na dan bi tam bil, hoče videti sošolko iz vrtca ali pa kr tko.
Zanima me kdaj je lahko že sam na igrišču, vsi mi govorijo da ga še ne morem pustit samega niti za pol urce, razume seveda vse, ne zaupam mu pa še tudi ne.
Kako je bilo pri vas? Kdaj je lahko že sam nekaj časa na igrišču poleg bloka po vašem?
hvala za kakšno mnenje in LP.
zvonka
Jaz pri 5 let starem ne bi niti pomislila, da ga pustim kjerkoli zunaj samega. Kdaj je pa tisti čas, ko je varno, da ga pustiš samega ti pa ne znam povedat. Jaz vem, da pred 7 letom ga ne bi … je pa seveda odvisno tudi od tega, kje igrišče je (so zraven prometne ceste???), pa ali ga lahko iz stanovanja občasno preveriš, kaj počne itd. …
Hvala za odgovore,
malo sem ga začela puščat, samo ne za dolgo, tako da ga preverjam iz stanovanja. Igrišče se mi zdi varno, ceste ni, vidim da so eni otroci tam pr 6-7 letih že igrajo v skupini brez staršev.. ni mi problem bit tam z njim samo ker mam še enega majhnega otroka doma je pa včasih malo težje.
lp
Ja velika dilema.
Tole je sicer druga skrajnost ‘samostojnosti’ – pri nas na ulici (T ulica, notri zapeljejo samo stanovalci – recimo 10 hiš, vendar nekateri kar prinorijo) nekateri puščajo že 4-letnike same. Tudi kontrolirajo jih ne. In potem ko se najdeta skupaj dva taka se spomnita vse mogoče vragolije. Od tega da trgata rože na tujih gredicah (na domačih ne smeta), mečeta kamne po ulici, se igrata na gradbišču (eno do hiš prenavljajo), ustrahujeta mimoidoče otroke (npr punčko ki gre sama iz šole) itd. itd. Starši pa nič. Še ko jim kdo kaj reče, rečejo samo – ja kar rečte mu naj neha – ????
DAj mi povej, kako 4-letnik ustrahuje šolarja, ker to bi pa res rada videla?????
Med eno in drugo skrajnostjo je veliko možnih variant. Jaz se strinjam s tem, da bolj ko otroka zavijaš v vato, več vate rabiš. Seved aj e 4letnik brez nadzora skrajnost, ki je enako nezdrava, kot mama, ki je nalimana na 8letnika. Če je igrišče ograjeno, brez ceste, če s eigrišče vidi z balkona in če 5letnik ni “vatiranec”, bi ga jaz po malo i po malo puščala samega. Z azačetek, npr samo toliko, da grem do doma in nazaj. Pa nato za 5 min, pa za 10 itn. S tem, d abi kdja tudi rekla, da grem in bi se kam skrila ter opazovala, kaj moj otrok počne, ko misli, da me ni. Na tak način so moji v 2. razred začeli hoditi sami. Ne da bi vedeli, sem šla za njimi, da sem se prepričala, kako hodijo. Ker otroka MORAŠ učiti samostojnost in tudi odgovornost moraš POČASI in postopno prelagati nanj. je pa to veliko težje in naporneje, kot enostavno svetiti otroku za ritjo.
Če se najdeta gajsten 4 letnik, ki mu doma ni nič prepovedano in podobno gajsten 5 letnik, ki imata za povrhu še vsak svojo palico bodi brez skrbi, da jima ni težko ‘ustrahovati’ 8 letnico.
Tudi ko je uspela priti do doma in uiti v hišo sta tolkla po vratih in s palicami po oknih.
Ne moreš verjet? Jaz tudi ne bi, če se ne bi zgodilo ravno v naši ulici.
Ja, seveda. ENako je sekunda dovolj, da otroks koči pod avto, pa lahko še zraven stojiš. Lahko mu v kuhinji pade omarca na glavo, pa si zraven, lahko se zabiješ z avtom itd…. Življenje absolutno JE nevarno. Boš nehala hodit po pločniku? Bomo nehali voziti avte? Bomo nehali živet? Če smo pametni ne, bomo pa oiskali neko pametno mero med tem, da se do pametne mere zavaruješ pred najbolj pretečimi nevarnostmi. Med temi se mi zdi daleč najpomembneje, da otroke v čimvečji meri naučiš, da sa SAMI varujejo pred nevarnostmi in ne da računajo, da jih bo večno mama varovala. To, da nevarnost poznajo in prepoznajo, je ključno. Seveda od 3, 4 letnika ne moreš zahtevat, da ve, da je prečkanje ceste nevarno, zato tak otrok še rabi nadzor, hkrati pa stalen poduk, česa ne sme in zakaj ne sme. Če pa pač samo “visiš otroku za ritjo” in ga braniš pred vsemi nevarnostmio, ga s tem k ničemur ne vzgajaš – morda le k temu, da vedno nekdo drug mislil namesto njega.
Res, da smo živeli na vasi, ampak v vrtec smo pri 4 letih hodili sami. Iz vrtca tudi, ker se je zaprl ob 13h in staršev do 14,30 ni bilo doma. Praviloma smo se natepli h komu na dvorišče in tam čakali starše. Toliko prometa kot danes ni bilo, bil pa je in cesta veliko ožja, kot je danes in brez pločnika. Tudi popodan ni nihče visle nad nami, igrali smo se, kot smo vedeli in znali. Koliko gnijnih jam je bilo odprtih, koliko vodnjakov – danes mi gredo lasje pokonci ko se spomnim. Vendar je včaish tudi beseda staršev kaj zalegla in če je ata rekel “tja mi ne hodi!” je bil to zakon, ki s ega ni kršilo. Nekaj je tudi na tem!
Ja, seveda. ENako je sekunda dovolj, da otroks koči pod avto, pa lahko še zraven stojiš. Lahko mu v kuhinji pade omarca na glavo, pa si zraven, lahko se zabiješ z avtom itd…. Življenje absolutno JE nevarno. Boš nehala hodit po pločniku? Bomo nehali voziti avte? Bomo nehali živet? Če smo pametni ne, bomo pa oiskali neko pametno mero med tem, da se do pametne mere zavaruješ pred najbolj pretečimi nevarnostmi. Med temi se mi zdi daleč najpomembneje, da otroke v čimvečji meri naučiš, da sa SAMI varujejo pred nevarnostmi in ne da računajo, da jih bo večno mama varovala. To, da nevarnost poznajo in prepoznajo, je ključno. Seveda od 3, 4 letnika ne moreš zahtevat, da ve, da je prečkanje ceste nevarno, zato tak otrok še rabi nadzor, hkrati pa stalen poduk, česa ne sme in zakaj ne sme. Če pa pač samo “visiš otroku za ritjo” in ga braniš pred vsemi nevarnostmio, ga s tem k ničemur ne vzgajaš – morda le k temu, da vedno nekdo drug mislil namesto njega.
Res, da smo živeli na vasi, ampak v vrtec smo pri 4 letih hodili sami. Iz vrtca tudi, ker se je zaprl ob 13h in staršev do 14,30 ni bilo doma. Praviloma smo se natepli h komu na dvorišče in tam čakali starše. Toliko prometa kot danes ni bilo, bil pa je in cesta veliko ožja, kot je danes in brez pločnika. Tudi popodan ni nihče visle nad nami, igrali smo se, kot smo vedeli in znali. Koliko gnijnih jam je bilo odprtih, koliko vodnjakov – danes mi gredo lasje pokonci ko se spomnim. Vendar je včaish tudi beseda staršev kaj zalegla in če je ata rekel “tja mi ne hodi!” je bil to zakon, ki s ega ni kršilo. Nekaj je tudi na tem![/quote]
Ko smo bili mi stari 4 leta (vsaj jaz) je bilo pa še vse bistveno drugače…