Delam v trgovskem podjetju. Šefa iz dneva v dan poslušamo, da nas je premalo( pa se ne strinjam) Ko kdo zboli, hitimo v lekarno in se sami “zdravimo”
Ko pa je le prehudo, se odločiš, da greš zdravniku. Ponavadi je to zvečer. In kdaj zdaj poklicati šefa? Takoj , ko se odločiš, da greš zdravniku, ker mogoče pa imaš spet pljučnico, ali počakaš do jutra in pokličeš zjutraj v službo? A je to kje opredeljeno? Osebno mi gre zelo na živce, ker , če pokličeš zvečer jih poslušaš, da nas je premalo, če res nebi prišel v službo,….če pa pokličeš zjutraj, pa spet, da se ni mogel organizirat in da si prepozno poklicau

Če se ti čez nekaj let morda spet zgodi, da boš bolniško odsotna, ker si pisala februarja …
Dober šef se zna zorganizirati tudi, kadar pride vmes višja sila. Prav tako samostojno strokovni in z znanjem pregnani zaposleni, če šefa ni nenapovedano. Vsak nadrejeni bi se moral malo bolj pobliže seznaniti s svojim zdravjem, tudi zdravjem delavcev, kaj to pomeni, če želi, da bo kdo delal zdrav, ne da hodijo ljudje bolni v službo in so potem vedno bolj bolni, storilnosti pa na koncu od nikoder. In potem namesto, da človeka ni npr. nekaj dni, ga potem, ko bolezen preboleva v stoječem stanju in še fajn dela zraven, nato zguzi zdravje in ga ni v nedogled. Ali pa je neprestano več ali manj odsoten. Hkrati pa bolni zaposleni reskirajo še, da okužijo vse ostale zdrave, ki imajo možnosti, da še sami zbolijo in ostanejo tako na bolniški. Zato, ker se en šef ne zna zorganizirati.
V službo naj bi sporočil takoj, ko je možno, kar pa ne pomeni, da sporočaš ob desetih zvečer ali ob štirih ponoči, ampak načeloma zjutraj, ko se delovnik prične.
Imate pa morda v kakšnem notranjem pravilniku podjetja opredeljeno, do kdaj mora kdo sporočati odsotnosti ter komu in do kdaj npr. prinesti potem bolniški list. Če ne naj vam pa kar šef pove, če ga lahko pokličete tudi ob štirih zjutraj, da vas pač ne bo, ker ste zaposleni zboleli.