Urši, Sašu, Živi…

Hvala za prijazen odziv in lepe želje. Verjamem v dobro v ljudeh in vem, da nas ni malo, ki se trudimo za Ljubezen, spoštovanje, strpnost… Je pa res, da je ta naš svet tako naravnan, da se govori, piše in slika v glavnem nasilje, slabo… Bolj je novica tragična, bolje se “prodaja”. Lep primer so dnevne novice, pa filmi, ne nazadnje pa poglejte risanke… Mnogokrat je posledica tega brezup, brezvoljnost, češ, saj se ne splača, saj ne morem nič narediti in podobno. Pa lahko. Že ko se trudimo v svoji okolici širiti dobroto, optimizem, ko se trudimo za lepe odnose doma in okoli doma, med sosedi… Vse to ni vedno lahko – velikokrat terja od tebe, da požreš svoj ponos (beri: napuh), pa še kaj drugega moraš premagati (najtežje je samega sebe)…

Če povem po pravici, sem tudi jaz, ko sem prebirala to stran najprej rekla, saj nima smisla, da “prepričujem prepričane”. Po razmisleku sem se odločila, da povem svoj pogled na to temo in morda vsaj komu razbijem stereotipni pogled na nas, katoličane. Ni vsaka katoličanka “tercialka” in ni vsak katoličan “klerofašist”, prav tako, kot tudi ni vsak musliman terorist… Enkrat sem nekje prebrala, da menda vsaka vera priporoča svojim vernikom: “bodi do drugih tak, kot bi želel, da so drugi do tebe”… Iz tega lahko potegnemo, da nobena vera sama po sebi ni slaba, tako jo naredijo ljudje, ki je ne živijo, se pa ponašajo z njenim imenom. (a sem zakomplicirala?) Na svetu so muslimani, ki živijo v skladu s svojo vero, ki spoštujejo tudi svojo ženo in je ne ponižujejo, ki so dobri do drugih in niso nestrpni – pa jih manjšina, ki je za svoje cilje pripravljena ubijati in posiljevati in mučiti, dela za strah in trepet. Tudi v Indiji ne zažgejo vsake vdove, ki ji umre mož (pa to menda še vedno kje počno!!! – v današnjem času!)… In prepiri med protestanti in katoliki na Irskem. Jaz sem prepričana, da tisti, ki stojijo v prvih vrstah, ko je treba razpad med njimi nadaljevati (in v zadnjih, ko se je treba iz oči v oči bojevati), niti slučajno niso verniki v pravem pomenu besede. Njim je vera priročno sredstvo, s katerim igrajo na čustva posameznikov, ki ne razmišljajo veliko s svojo glavo…

Toliko o veri in vernikih. Rada bi še nekaj besed napisala “vsejeigri”, tako, za izobraževanje.

1. Cerkev nikakor ni moška institucija. Njen “greh” (za nekatere) je samo ta, da lahko prejmejo mašniško posvečenje samo moški. Iz tega seveda sledi, da so moški škofje, kardinali in končno tudi papež. Nekateri tega ne morejo sprejeti. Meni osebno to dejstvo ne predstavlja nikakršne ovire. Kot ženska imam mnogo možnosti, da delujem v Cerkvi in pripomorem k njenemu (duhovnemu) napredku – in vse so daleč od čistilke, negovalke in kuharice (čeprav tudi ti poklici v vsakdanjem življenju niso prav nič manjvredni, se ti ne zdi?).

2. Spolnost v katoliški Cerkvi ni pregreha. Cerkev “greši” (po tvoje), ker pravi, da (odgovorna) spolnost spada v zakonsko zvezo. To niti slučajno nima zveze s spolno zavrtostjo. Besede o spolni zavrtosti slovenskih žensk zaradi katoliške Cerkve so v resnici prav smešne – mislim, da povprečna slovenska ženska prav nič bistveno ne izstopa od svetovnega povprečja, pa naj bo katoličanka ali ne. Si že kdaj razmišljal, koliko k njeni spolni zavrtosti prispeva naša družba, ki dopušča, da podpisuje bianco odpovedi, če bi slučajno zanosila, ki jo, nosečo, postavi na cesto ali pa po porodniški ne mara več nazaj…?! A misliš, da ima povprečna ženska v glavi samo seks?

3. To, da hodijo k maši samo ženske in otroci, sem že obdelala v prejšnjem pisanju. Pri nas (smo župnija zelo blizu Ljubljane in nikakor ne zakotna) je vsako nedeljo videti kar precej (mladih) družin, ki skupaj prisostvujejo sveti daritvi. Izpostavila sem mlade družine, ker je mišljenje, da hodijo v cerkev samo starejši.
Ti lahko prekineš svoj krog, ne moreš pa prekiniti Kroga, ker to ni v tvoji moči.

4. Ne vem, kaj misliš s (prepoceni) prelaganjem odgovornosti na Boga in vero. Meni osebno Bog in verja vanj pomagata, da se (na primer) trudim iz svojega življenja čimbolj izkoreniniti sebičnost in vse kar je z njo povezano; da naredim prostor Ljubezni. To ni enkratno dejanje, to moraš obnavljati vsak dan in ni vedno lahko ter preprosto – in velikokrat tudi presneto trdo padeš (ter spoznaš svojo majhnost). Vedno je vsak človek odgovoren zase in za svoje življenje ter za svoja dejanja – naj bo veren ali neveren!

5. Brezmadežno spočetje. Bog je Marijo že pred njenim rojstvom izbral za Mater svojemu Sinu. Ti dve besedi pomenita, da je bila Marija zato obvarovana vsakega greha pred rojstvom in po njem. Katoliška vera uči, da je človek podedoval od Adama in Eve “izvirni greh” (ki ga jaz razumem kot nagnjenost k slabemu in proti kateri se moraš vse življenje boriti). Izraz “brezmadežno spočetje” torej označuje, da je bila Marija spočeta in rojena brez madeža in da je vse življenje preživela v Božji milosti. To, kar nad čemer pa se ti “pohujšuješ”, je gotovo, da je “spočela od Svetega Duha” in ne s spolnimi odnosi. Zate je to lahko neumnost in žaljivo. Meni osebno, ki verujem v Boga, ki je “Stvarnik neba in zemlje”, torej posredno tudi mene, pa se ne zdi prav nič čudnega in nemogočega, če je na tak način začel novo življenje v svoji izbranki… Kdo pa sem pravzaprav jaz, da bi Bogu govorila, kaj lahko in česa ne sme (ker lahko koga pohujša)?!

Prisrčen pozdrav in blagoslovljen dan vsem skupaj!

Glede svobode otrok se malo motis gospod posavec, moti se celo nase in vesoljno solstvo, ker producira poslusne ovce ze od ranih let naprej. To pa zato, ker druzba globalizatorji, katolizatorji potrebujejo nove generacije poslusnih ovcic.

Ce bi se vsak stars globoko v sebi zavedal, da je stars, bi bila svoboda otrok nekaj najlepsega, kar bi lahko koncno ponudili novim generacijam. Tako pa odrasli razmisljamo namesto njih, jih vkalupljamo v predstave, kaj morajo delati, kaj se morajo ucit, koga morajo poslusati in tako gre iz debilne generacije naprej v novo debilno generacijo to nase cloveštvo.

Svoboda je velika beseda, pa je danasnji svet se predalec od tega da bi bil svoboden. Ker se bogatuni, zupniki te svobode prekleto bojijo, ker na ustrahovanju temelji njihova moc. In zato otroke trpincimo od najzgodnejsih lepih let.

Za sirso obravnavo opisanega si poglej spodnji link:

http://www.s-hill.demon.co.uk/

Pozdravljena, Majda!
Vesela sem, da si se vseeno odločila in napisala tele vrstice.
Morda res ne bodo prepričale prepričane. Morda pa bodo v komu
le sprožile majcen dvom v “trdno” prepričanje v svoj lastni
prav. Škoda je edino, da ne bere teh strani širši krog ljudi,
saj nismo vsi v možnosti imeti ali uporabljati računalnik.

Želim ti vse dobro, kakor tudi vsem ljudem dobre volje!
Lp Urša